Raši – vpliven biblični razlagalec

KATERA knjiga je bila med prvimi natisnjena v hebrejščini? To je bil komentar Pentatevha (pet Mojzesovih knjig). Objavili so ga 1475. leta, v Italiji v Reggiu di Calabria. Njegov avtor? Mož, poznan kot Raši.

Zakaj naj bi bil neki komentar tako posebej priznan? Esra Shereshevsky v svoji knjigi Rashi – The Man and His World izjavlja, da je Rašijev komentar »postal temeljno besedilo v judovskem domu in študijski hiši. Nobeno delo iz judovske književnosti ni bilo tako cenjeno [. . .] Kolikor je znano, Rašijev komentar Pentatevha neposredno obravnava več kot 200 dodatnih komentarjev.«

Ali je Rašijev komentar vplival samo na Jude? Ta komentar Hebrejskih spisov že stoletja vpliva na biblične prevajalce, čeprav tega mnogi niso opazili. Kdo je bil vendar Raši in kako je postal tako vpliven?

Kdo je bil Raši?

Raši se je rodil leta 1040 v Troyesu v Franciji.a Kot mladenič je obiskoval judovsko versko šolo v Wormsu in Mainzu v Porenju. Tam so ga poučevali nekateri od najpomembnejših judovskih učenjakov v Evropi. Pri svojih 25 letih se je moral zaradi osebnih okoliščin vrniti v Troyes. Že priznan kot izreden učenjak je kmalu postal verski vodja tamkajšnje judovske skupnosti ter odprl svojo versko šolo. To novo judovsko izobraževalno središče je čez čas postalo celo vplivnejše od izobraževalnih središč Rašijevih učiteljev v Nemčiji.

Judje v Franciji so takrat s svojimi sosedi krščanske veroizpovedi živeli dokaj mirno in v sožitju, zaradi česar je Raši imel pri svojem učenjaškem delu precejšnjo svobodo. Raši ni bil samotarski učenjak. Imel je sicer ugled kot učitelj in voditelj šole, vendar se je preživljal z vinarstvom. Zaradi dobrega poznavanja običajnih obrti je bil lahko bolj povezan s povprečnimi Judi, kar mu je pomagalo, da je njihove razmere razumel in z njimi sočustvoval. Na Rašijeve poglede je vplival tudi kraj Troyes. Mesto, ki je ležalo vzdolž večjih trgovskih poti, je bilo mednarodno središče, in tako se je Raši lahko dobro seznanil z vedenjem ter običaji različnih narodov.

Zakaj je bil komentar potreben?

Judje so sloveli kot ljudstvo knjige. Toda »knjiga«, Biblija, je bila v hebrejščini, »ljudstvo« pa je zdaj govorilo arabsko, francosko, nemško, špansko in še celo množico drugih jezikov. Judje so se povečini v otroštvu sicer še vedno učili hebrejščino, vendar mnogih biblijskih izrazov niso prav jasno razumeli. Poleg tega je večstoletna močna smer v rabinskem judovstvu povzročila, da so se ljudje nehali spuščati v dobesedni pomen bibličnega besedila. Prilik in legend, ki so se nanašale na besede in vrstice v Bibliji, je bilo izredno veliko. Mnogo takih komentarjev in zgodb je bilo zbranih v obsežno pisanje, pod skupnim imenom midraš.b

Rašijev vnuk, rabi Samuel ben Meir (Rašbam), je prav tako bil biblicist. V svojem komentarju Prve Mojzesove knjige 37:2 je dejal, da so »starejši razlagalci [pred Rašijem] [. . .] radi pisali pridige (derašot), kar je bilo zanje najpomembnejše, niso [pa] imeli navade poglabljati se v dobesedni pomen biblijskega besedila«. Dr. A. Cohen (glavni urednik Soncino Books of the Bible) o tej težnji piše: »Rabini so resda postavili pravilo, da se ne sme priznati nobene razlage, ki ni v skladu s pešat oziroma z očitnim pomenom besedila, toda v praksi so se zanj kaj malo zmenili.« Kadar je povprečen Jud v takem verskem okolju pristopil k biblijskemu besedilu, se je počutil izgubljenega in je menil, da potrebuje kak priročnik za razlago.

Rašijev cilj in metode

Rašijev življenjski cilj je bil napraviti besedilo Hebrejskih spisov razumljivo vsem Judom. Da bi to dosegel, je začel zbirati zvezke komentarjev o določenih besedah in stavkih, za katere je menil, da bi lahko bili za bralca težavni. V svojih opombah omenja razlage svojih učiteljev in črpa iz svojega enciklopedičnega znanja o celem spektru rabinske literature. Pri jezikoslovnih raziskavah je izrabil vse razpoložljive vire. Pozoren je bil na to, kako so masoreti s postavljanjem ločil in naglasnih znamenj vplivali na razumevanje besedila. V svojem komentarju Peteroknjižja se za pojasnitev pomena besed pogosto zateka k aramejskemu prevodu (Onkelosovemu targumu). Raši je tudi pokazal prožnost in iznajdljivost, saj je preiskoval dotlej še neraziskane možnosti pri razlaganju predlogov, veznikov, glagolskih pomenov ter drugih vidikov slovnice in skladnje. Te opombe so bile dragocen prispevek k razumevanju hebrejske skladnje in slovnice.

Raši je vedno skušal osvetliti enostaven, dobeseden pomen besedila, torej nasprotno od prevladujoče težnje v rabinskem judovstvu. Toda zajetne midraške literature, ki so jo Judje tako dobro poznali, se ni dalo kar spregledati. Pozornost zbujajoča značilnost Rašijevega komentarja je to, kako povezuje prav tiste midraške zapise, ki so pogosto zatemnili dobesedni pomen bibličnega besedila.

Raši v komentarju Prve Mojzesove knjige 3:8 razlaga: »Veliko hagadskihc midrašev so naši modreci v Berešit Rabi in drugih midraških antologijah že primerno uredili. Sam pa se ukvarjam samo z osnovnim pomenom (pešat) vrstic in s tistimi hagadot, ki razlagajo svetopisemsko poročilo v njegovem sobesedilu.« S tem, ko je Raši zbral in uredil zgolj tiste midraše, ki so po njegovem mišljenju pomagali razjasniti pomen ali sobesedilo neke vrstice, je izpustil oziroma izločil midraše, ki so povzročali nasprotja in zmedo. Prihodnji judovski rodovi so se zaradi tega urejanja najbolj seznanili z midraši, ki jih je izbral Raši.

Raši je svojim učiteljem velikodušno delil priznanja, a se tudi ni obotavljal izraziti nesoglasja, kadar je menil, da njihove razlage nasprotujejo jasnemu razumevanju besedila. Kadar kakega odlomka ni razumel ali pa je menil, da ga prej ni točno pojasnil, je bil to pripravljen priznati in je celo omenil primere, ko so mu njegovi učenci pomagali popraviti razumevanje.

Vpliv takratnih dni

Raši je bil nasploh človek, ki je hodil s časom. Neki pisatelj ga je takole presodil: »[Raši] je k judovskemu življenju veliko prispeval s tem, ko je vse ustrezne odlomke nanovo razložil v takratni ljudski govorici, v tako jasno razumljivem jeziku, s tolikšno toplino in človečnostjo ter tâko izjemno spretnostjo in strokovnostjo, da so njegove komentarje začeli ceniti prav kakor Pismo in ljubiti enako kakor književnost. Raši je hebrejščino pisal tako, kakor bi bila francoščina, bistroumno in uglajeno. Kadar ni našel popolnoma ustrezne hebrejske besede, je namesto nje uporabil francosko in jo zapisal s hebrejskimi črkami.« Ti prečrkovani francoski izrazi – Raši jih je uporabil več kot 3500 – so postali dragocen vir za preučevalce starofrancoskega jezikoslovja in izgovarjave.

Raši se je rodil v sorazmerno mirnem času, toda v poznejših letih je bil priča vse hujše napetosti med Judi in tistimi, ki so se izpovedovali za kristjane. Leta 1096 je prva križarska vojna opustošila judovske skupnosti v Porenju, kjer je Raši študiral. Pomorili so na tisoče Judov. Zdi se, da so ti pokoli Rašiju načeli zdravje (zdravje se mu je nato slabšalo vse do njegove smrti 1105. leta). Svoje svetopisemske komentarje je odtlej pisal izrazito spremenjeno. Opaznejši zgled tega je pri Izaiju, 53. poglavju, kjer govori o Jehovovem trpečem služabniku. Raši je nekoč te vrstice povezoval z Mesijem, enako kakor Talmud. Po križarskih vojnah pa je, kot je videti, menil, da se te vrstice nanašajo na judovsko ljudstvo, ki je moralo po krivici trpeti. To je povzročilo preobrat v judovskem razlaganju teh besedil.d Nekrščansko vedenje tako imenovanega krščanstva je tako mnoge, tudi Jude, odvrnilo od resnice o Jezusu. (Matevž 7:16–20; 2. Petrov 2:1, 2)

Kako je vplival na prevajanje Biblije?

Rašijev vpliv je bilo kmalu čutiti tudi zunaj judovstva. Francoski frančiškanski biblijski razlagalec Nikolaj Lirski (1270–1349) se je tako pogosto skliceval na nazore »rabija Salomona [Rašija]«, da je dobil vzdevek »Salomonova opica«. Lirski je nato vplival na mnoge razlagalce in prevajalce, tudi na predhodnike prevajalcev angleškega prevoda King James Version in reformatorja Martina Luthra, ki je sprožil koreniti preobrat v prevajanju Biblije v Nemčiji. Luther se je na Lirskega tako zelo opiral, da se je o njem razširil verz: »Če Lirski lire ne bi brenkal, tudi Luther ne bi plesal.«

Raši je bil pod velikim vplivom rabinov, ki niso poučevali v soglasju s krščansko resnico. Toda s svojim temeljitim poznavanjem izrazov, skladnje in slovnice v biblijski hebrejščini ter z neprestanim trudom, da bi sprevidel očiten in dobesedni pomen besedila, je bibličnim raziskovalcem in prevajalcem priskrbel pomemben primerjalni vir.

[Podčrtna opomba]

[Navedba vira slike na strani 26]

Besedilo: Per gentile concessione del Ministero dei Beni Culturali e Ambientali