Pazite na svoje poučevanje

»Pazi nase in na svoje poučevanje. Vztrajaj v tem. Če boš namreč ravnal tako, boš rešil sebe in tiste, ki te poslušajo.« (1. TIMOTEJU 4:16, SSP)

1., 2. Zakaj so danes goreči učitelji nujno potrebni?

,POJDITE in pridobivajte mi v učence vse narode, učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal.‘ (Matevž 28:19, 20) Skladno s to zapovedjo Jezusa Kristusa bi si morali vsi kristjani prizadevati, da bi postali učitelji. Goreči učitelji so danes potrebni, da bi ljudem poštenega srca pomagali spoznati Boga, še preden bo prepozno. (Rimljanom 13:11) Apostol Pavel je spodbudil: »Oznanjaj besedo, ne odnehaj o priliki, nepriliki.« (2. Timoteju 4:2) To pomeni, da je treba poučevati tako v občini kot tudi zunaj nje. Prav res, k nalogi oznanjevanja ne spada zgolj objavljanje Božjega sporočila. Da bi ljudje, ki se zanimajo, postali učenci, je treba poučevati učinkovito.

² Živimo v ,nevarnih časih‘. (2. Timoteju 3:1) Na ljudi vplivajo posvetne filozofije in lažni nauki. Mnogi so »otemnjeni v razumu« in so »izgubili vsak čut za moralno« (NW). (Efežanom 4:18, 19) Zopet drugi imajo boleče čustvene rane. Da, ljudje so res »izmučeni in razkropljeni kakor ovce, ki nimajo pastirja«. (Matevž 9:36) Ne glede na to pa lahko z umetnostjo poučevanja ljudem poštenega srca pomagamo narediti potrebne spremembe.

Učitelji v občini

3. a) Kaj med drugim spada k nalogi poučevanja, ki nam jo je dal Jezus? b) Kdo je v občini prvenstveno odgovoren za poučevanje?

³ Na milijone ljudi je na svojem domu deležnih osebnega pouka o Bibliji. Vendar pa je treba takim tudi po krstu pomagati, da bi postali »ukoreninjeni in utrjeni«. (Efežanom 3:17) Ob tem ko izpolnjujemo Jezusovo zapoved, zapisano v Matevževem evangeliju 28:19, 20, in nove usmerjamo k Jehovovi organizaciji, imajo ti od poučevanja v sami občini koristi. Po besedah iz Lista Efežanom 4:11–13 so v njej postavljeni možje za »pastirje in učenike, v pripravo svetih, za delo službe, za zdelovanje telesa Kristusovega«. Včasih morajo ti ,prepričevati, kaznovati, opominjati z vso potrpežljivostjo‘, kar prav tako spada k njihovi umetnosti poučevanja. (2. Timoteju 4:2) Učiteljevanje je bilo tako pomembno, da je Pavel v pismu Korinčanom učitelje navedel takoj za apostoli in preroki. (1. Korinčanom 12:⁠28)

4. Kako nam zmožnost poučevanja pomaga ubogati Pavlovo prigovarjanje, zapisano v Listu Hebrejcem 10:24, 25?

⁴ Res je, da vsi kristjani ne služijo kot starešine ali nadzorniki. Toda prav vsi so spodbujeni, naj drug drugega navajajo »k ljubezni in k dobrim delom«. (Hebrejcem 10:24, 25) Na shodih lahko to naredimo z dobro pripravljenimi in iskrenimi komentarji, s katerimi druge krepimo in spodbujamo. Izkušeni kraljestveni oznanjevalci lahko nove ,izpodbujajo k dobrim delom‘ tako, da jim med službo oznanjevanja posredujejo svoje znanje in izkušnje. Ob takšnih, pa tudi ob neformalnih priložnostih je mogoče koristno poučevati. Zrele žene se na primer spodbuja, naj bodo »dobrega učiteljice«. (Titu 2:⁠3)

Prepričani, da bi verjeli

5., 6. a) V čem se pravo krščanstvo razlikuje od krivega čaščenja? b) Kako starešine pomagajo novim, da se modro odločajo?

⁵ Pravo krščanstvo je torej živo nasprotje krivih religij, od katerih si mnoge prizadevajo nadzorovati mišljenje svojih članov. Ko je bil Jezus na zemlji, so si verski voditelji prizadevali nadzorovati praktično vsak vidik življenja ljudi, in sicer z obremenjujočimi človeškimi izročili. (Lukež 11:46) Duhovščina tako imenovanega krščanstva jih je v tem pogosto posnemala.

⁶ Toda pravo čaščenje je »sveta služba«, ki jo opravljamo z lastno »zmožnostjo razmišljanja«. (Rimljanom 12:1, NW) Jehovovi služabniki so se o stvareh ,prepričali, [da bi verjeli, NW]‘. (2. Timoteju 3:14, poudarili mi.) Včasih morajo morda tisti, ki vodijo, dati določene smernice in navodila, da bi zagotovili nemoteno delovanje občine. Nikakor pa se ne odločajo namesto sokristjanov. Raje jih učijo ,razločevati dobro in hudo‘. (Hebrejcem 5:14) Starešine to počnejo predvsem tako, da hranijo občino z ,besedami vere in dobrega nauka‘. (1. Timoteju 4:⁠6, SSP)

Paziti na svoje poučevanje

7., 8. a) Kako je mogoče, da ljudje z omejenimi zmožnostmi poučujejo? b) Kaj kaže, da si mora posameznik osebno prizadevati, da bi postal učinkovit učitelj?

⁷ Pa se sedaj vrnimo k zapovedi poučevanja, ki je bila naložena vsem nam. Ali potrebujemo kakšne posebne spretnosti, izobrazbo ali zmožnosti, da bi sodelovali pri tem delu? Ni nujno. Večinoma namreč pri tem svetovnem poučevanju sodelujejo povsem običajni ljudje z omejenimi zmožnostmi. (1. Korinčanom 1:26–29) Pavel je pojasnil: »Imamo pa ta zaklad [strežbo] v lončenih posodah [nepopolnih telesih], da bi bila preobilnost moči iz Boga in ne iz nas.« (2. Korinčanom 4:7) Izredna uspešnost svetovnega oznanjevanja o Kraljestvu je dokaz moči Jehovovega duha!

⁸ Vendar pa si mora vsak močno osebno prizadevati, da bi postal ,delavec, ki se mu ni sramovati, ki prav ravna z besedo resnice‘. (2. Timoteju 2:15) Pavel je Timoteja spodbudil: »Pazi nase in na svoje poučevanje. Vztrajaj v tem. Če boš namreč ravnal tako, boš rešil sebe in tiste, ki te poslušajo.« (1. Timoteju 4:16, SSP) Kako pa lahko posameznik pazi na svoje poučevanje, najsibo v občini ali pa zunaj nje? Ali je za to nujno potrebno obvladati določene veščine oziroma poučevalne metode?

9. Kaj je pomembnejše od prirojenih sposobnosti?

⁹ Jezus je v svojem slovitem govoru na gori zagotovo dokazal, da izredno obvlada poučevalne metode. Ko je končal govor, »se množice silno čudijo nauku njegovemu«. (Matevž 7:28) Seveda ne more nihče od nas poučevati tako dobro, kot je poučeval Jezus. Vseeno pa ni treba, da smo izredni govorniki, da bi bili učinkoviti učitelji. Iz Jobove knjige 12:7 namreč izvemo, da lahko celo ,živina‘ in »ptice nebeške« nemo poučujejo​! Poleg prirojenih zmožnosti oziroma sposobnosti, ki jih morda imamo, pa je še zlasti pomembno to, »kakšna oseba« smo, torej kakšne vrline imamo in kakšne duhovne navade smo si privzgojili, katere lahko učenci posnemajo. (2. Petrov 3:11, NW; Lukež 6:⁠40)

Učenci Božje Besede

10. Kako je Jezus dal odličen zgled kot učenec Božje Besede?

¹⁰ Učinkovit učitelj svetopisemskih resnic mora biti učenec Božje Besede. (Rimljanom 2:21) Jezus Kristus je bil v tem izreden zgled. Med svojo službo je omenjal ali navajal misli, ki so ustrezale odlomkom iz približno polovice knjig Hebrejskih spisov.a Dobro poznavanje Božje Besede je dokazal že pri dvanajstih letih, ko »je sedel sredi učenikov ter jih poslušal in jih vpraševal«. (Lukež 2:46) In ko je odrastel, je po svoji navadi hodil v shodnico, kjer se je brala Božja Beseda. (Lukež 4:⁠16)

11. Kakšne dobre preučevalne navade naj bi učitelj razvijal?

¹¹ Ali ste vnet bralec Božje Besede? S kopánjem po njej »boš razumel strah GOSPODOV in dosežeš spoznanje Božje«. (Pregovori 2:4, 5) Zato razvijajte dobre preučevalne navade. Vsak dan skušajte prebrati del Božje Besede. (Psalm 1:2, NW) Naj vam pride v navado, da vsako številko Stražnega stolpa in Prebudite se! preberete takoj, ko jo dobite. Na občinskih shodih pozorno poslušajte. Naučite se skrbno raziskovati. Če se boste naučili ,vse natančno poizvedeti‘, se boste lahko pri poučevanju ognili pretiravanju in netočnosti. (Lukež 1:⁠3, SSP)

Ljubezen in spoštovanje do učencev

12. Kakšen odnos je imel Jezus do svojih učencev?

¹² Še ena pomembna lastnost je primeren odnos do tistih, ki jih poučujete. Farizeji so prezirali ljudi, ki so poslušali Jezusa. Rekli so: ,Ta množica, ki ne pozna postave, je prekleta!‘ (Janez 7:49, SSP) Toda Jezus je svoje učence močno ljubil in spoštoval. Rekel jim je: »Ne imenujem vas več hlapcev, ker hlapec ne ve, kaj dela gospodar njegov; toda vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam oznanil vse, kar sem slišal od Očeta svojega.« (Janez 15:15) S tem jim je pokazal, kakšni naj bodo sami kot učitelji.

13. Kaj je Pavel čutil do tistih, ki jih je poučeval?

¹³ Pavel se na primer do svojih učencev ni vedel hladno, poslovno. Korinčanom je rekel: »Čeprav bi imeli deset tisoč učiteljev v Kristusu, vendar nimate mnogo očetov, ker v Kristusu Jezusu po evangeliju sem vas jaz rodil.« (1. Korinčanom 4:15) Včasih je celo jokal, ko je moral opomniti koga od svojih učencev. (Dejanja 20:31) Pokazal pa je tudi izredno potrpežljivost in prijaznost. Zato je Tesaloničanom lahko rekel: »Nastopali [smo] med vami z vso ljubeznivostjo. S prav takšno toplino, s kakršno mati neguje svoje otroke.« (1. Tesaloničanom 2:⁠7, SSP)

14. Zakaj je tako pomembno, da se za naše biblijske učence osebno zanimamo? Ponazorite.

¹⁴ Ali posnemate Jezusa in Pavla? Iskrena ljubezen do naših učencev lahko namreč učinkovito pokrije kakršno koli šibko točko v naših prirojenih sposobnostih. Ali naši biblijski učenci čutijo, da se zanje iskreno osebno zanimamo? Ali si vzamemo čas, da bi se z njimi seznanili? Ko je neka kristjanka učenki le s težavo pomagala duhovno napredovati, jo je prijazno vprašala: »Ali vas kaj skrbi?« Učenka ji je razkrila svoje srce in ji začela naštevati mnoge skrbi in bojazni. Izkazalo se je, da je bil ta ljubeči pogovor prelomnica. Ob takšnih priložnostih so svetopisemske misli ter tolažilne in spodbudne besede nadvse primerne. (Rimljanom 15:4) Toda pozor: čeprav utegne biblijski učenec hitro napredovati, mora morda še vedno premagati kakšne nekrščanske navade. Zato se z njim morda ne bi bilo modro prekomerno družiti. Postaviti in ohranjati bi morali ustrezne krščanske meje. (1. Korinčanom 15:⁠33)

15. Kako lahko pokažemo spoštovanje do naših biblijskih učencev?

¹⁵ K spoštovanju naših učencev spada tudi to, da ne skušamo nadzorovati njihovega osebnega življenja. (1. Tesaloničanom 4:11, NW) Morda preučujemo z žensko, ki živi v zunajzakonski skupnosti z nekim moškim. Morda imata tudi otroke. Ker pa si je učenka pridobila točno spoznanje o Bogu, hoče sedaj to zadevo urediti skladno z Jehovovimi zahtevami. (Hebrejcem 13:4) Ali naj se z moškim poroči ali pa naj ga zapusti? Morda smo prepričani, da bi poroka z moškim, ki mu je za duhovnost kaj malo mar ali pa sploh nič, ovirala njen nadaljnji napredek. Po drugi strani pa nas morda skrbi za blagor njenih otrok in se nam zdi, da bi bilo boljše, če bi se z njim poročila. Kakor koli že, v takšnih zadevah bi se bilo nespoštljivo in neljubeče vtikati v življenje učenke in ji skušati vsiliti naše osebno mnenje. Konec koncev bo morala ona živeti s posledicami svoje odločitve. Mar ni potem boljše, da jo naučimo uporabljati lastno »zmožnost zaznavanja« in naj se sama odloči, kaj bo storila? (Hebrejcem 5:⁠14, NW)

16. Kako lahko starešine kažejo ljubezen in spoštovanje do Božje črede?

¹⁶ Še zlasti za občinske starešine je pomembno, da ravnajo s čredo ljubeče in spoštljivo. Pavel je Filemonu v pismu napisal: »Čeprav imam v Kristusu veliko svobodo, da ti zapovem, kaj se spodobi storiti, te vendar rajši v imenu ljubezni prosim.« (Filemonu 8, 9, SSP) Včasih v občini nastanejo razmere, ki starešinam jemljejo voljo, in v takih okoliščinah je odločnost morda celo nujna. Pavel je Tita spodbudil, naj prestopnike »ostro svari, da bodo zdravi v veri«. (Titu 1:13) Kljub temu pa si morajo nadzorniki prizadevati, da z občino nikoli ne govorijo neprijazno. »Hlapec Gospodov pa se ne sme bojevati,« je zapisal Pavel, »ampak krotak bodi do vseh, dober učitelj, strpljiv.« (2. Timoteju 2:24; Psalm 141:⁠3)

17. Kakšno napako je naredil Mojzes in kaj se lahko iz tega naučijo starešine?

¹⁷ Nadzorniki se morajo nenehno spominjati, da imajo opravka s »čredo Božjo«. (1. Petrov 5:2, poudarili mi.) Mojzes, pa čeprav nadvse ponižen mož, je to za trenutek pozabil. Izraelci ,so zagrenili njegovega duha, da je govoril nepremišljeno s svojimi ustnicami‘. (Psalm 106:33, SSP) Bog je bil zelo nezadovoljen s takšnim ravnanjem z njegovo čredo, pa čeprav ta še zdaleč ni bila brez graje. (4. Mojzesova 20:2–12) Kadar so današnji starešine pred podobnimi izzivi, bi si morali prizadevati učiti z uvidom in prijaznostjo. Naši bratje in sestre se najbolje odzovejo takrat, kadar se z njimi ravna spoštljivo in kot s posamezniki, ki potrebujejo pomoč, ne pa kot z nekom, ki se ne more več popraviti. Starešine morajo ohraniti pozitivno gledišče, kakršnega je imel Pavel, ko je rekel: »Zaupamo pa vam v Gospodu, da delate in boste delali, kar vam zapovedujemo.« (2. Tesaloničanom 3:⁠4)

Pozorni na njihove potrebe

18., 19. a) Kako naj se odzovemo na potrebe biblijskih učencev z omejenimi zmožnostmi? b) Kako lahko pomagamo učencem, ki imajo težave s točno določenimi zadevami?

¹⁸ Učinkovit učitelj se je pripravljen prilagoditi zmožnostim in omejitvam svojih učencev. (Primerjaj Janez 16:12.) V Jezusovi prispodobi o talentih je gospodar dal prednosti »vsakemu po njegovi zmožnosti«. (Matevž 25:15) In podobno lahko ravnamo tudi mi pri vodenju biblijskih poukov. Seveda je zaželeno, da na Bibliji temelječo publikacijo preučimo v razumno kratkem času. Vendar pa je treba ob tem priznati, da vsi niso dobri bralci in da nekateri novih idej ne sprejemajo tako hitro kot drugi. Zato se moramo sprevidevno odločati o tem, kdaj bomo pri preučevanju šli z ene točke na drugo, če učenec, ki se sicer odziva na pouk, le-tega težko dohaja. Mnogo pomembnejše od konstantne hitrosti preučevanja je namreč to, da učencem pomagamo naučeno tudi razumeti. (Matevž 13:⁠51)

¹⁹ Podobno velja tudi za biblijske učence, ki imajo težave s točno določenimi zadevami, na primer trojico ali verskimi prazniki. Ponavadi nam med poukom ni treba uporabljati še kakšnega dodatnega biblijskega gradiva, vendar pa lahko to občasno naredimo, če je očitno, da bi to učencu koristilo. Pri tem moramo biti zelo razsodni, da ne bi po nepotrebnem upočasnjevali učenčevega napredka.

Bodite navdušeni!

20. Kakšen zgled je dal Pavel s tem, ko je poučeval z navdušenostjo in s prepričanostjo?

²⁰ »V duhu bodite goreči,« pravi Pavel. (Rimljanom 12:11) Da, neglede na to, ali vodimo biblijski pouk na domu ali pa imamo kakšno točko na občinskem shodu, bi morali to početi goreče in navdušeno. Pavel je Tesaloničanom rekel: »Evangelij naš ni prišel samo v besedi do vas, ampak tudi v moči in v svetem Duhu in v mnogem prepričanju.« (1. Tesaloničanom 1:5) Pavel in njegovi tovariši tako niso dali ,samo evangelija Božjega, ampak tudi duše svoje‘. (1. Tesaloničanom 2:⁠8)

21. Kako lahko ohranjamo navdušenje do naših nalog, povezanih s poučevanjem?

²¹ Iskreno bomo navdušeni takrat, ko bomo trdno prepričani, da naši biblijski učenci morajo slišati to, kar jim imamo povedati. Nobene naloge, povezane s poučevanjem, ne imejmo zgolj za rutino. Pisar Ezra je v tem nedvomno pazil na svoje poučevanje. On »je pripravil srce svoje, da bo preiskoval zakon GOSPODOV in ga izpolnjeval ter da bo učil v Izraelu«. (Ezra 7:10) Mi bi morali delati podobno, tako da se na gradivo temeljito pripravimo in razmišljamo o njegovi pomembnosti. Molimo k Jehovu, da bi nam dal vero in prepričanost. (Lukež 17:5) S svojim navdušenjem lahko biblijskim učencem pomagamo, da bodo zares vzljubili resnico. Seveda pa lahko k temu, da pazimo na svoje poučevanje, spada tudi uporabljanje različnih poučevalnih metod. V naslednjem članku bomo razpravljali o nekaterih od teh metod.

[Podčrtna opomba]

Ali se spomnite?

◻ Zakaj so danes vešči krščanski učitelji potrebni?

◻ Kakšne dobre preučevalne navade lahko negujemo?

◻ Zakaj sta ljubezen in spoštovanje do naših učencev tako pomembna?

◻ Kako se lahko odzovemo na potrebe naših biblijskih učencev?

◻ Zakaj sta pri poučevanju drugih tako zelo pomembna navdušenje in prepričanost?

[Slika na strani 10]

Dobri učitelji so tudi sami učenci Božje Besede

[Slika na strani 13]

Osebno se zanimajte za biblijske učence