»Morali bi biti učitelji«

‚Hlapec Gospodov mora biti sposoben poučevati.‘ (2. Timoteju 2:24, NS)

1., 2. V katerem izrednem delu naj bi kristjani posnemali Jezusa?

NEKEGA pomladnega dne leta 31 n. št. je Jezus govoril na prostem pred veliko množico, razni ljudje so se zbrali, da bi slišali njegovo učenje. Govoril je brez sodobnega ozvočenja, izkoristil je naravno akustiko pobočja grička, kjer je stal, da so ga ljudje lahko slišali. Govoril je presenetljive stvari. Zatem, ko je končal so se njegovi poslušalci strinjali, da še nikoli prej niso slišali kaj takega. V poročilu piše: »Množice je osupnil njegov način poučevanja.« (Matevž 7:28, NS) Ob tej in še mnogih drugih priložnostih je Jezus dokazal, da je resnično mojstrski učitelj.

² Razen tega je rekel svojim naslednikom, da bodo tudi oni učitelji: »Pojdite torej in pridobivajte v učence ljudi iz vseh narodov, ... učite jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal.« (Matevž 28:19, 20, NS) Tudi apostol Pavel je poudaril, da so kristjani dolžni poučevati druge. »Po času bi morali biti že učitelji«, je dejal hebrejskim kristjanom. (Hebrejcem 5:12) Tudi Timoteju je rekel: »Hlapec Gospodov pa se ne sme bojevati, ampak krotak bodi do vseh, dober učitelj (sposoben poučevati).« (2. Timoteju 2:24)

3. Na katerih področjih se pričakuje, da bo kristjan poučeval?

³ Zakaj se poučevanje tako poudarja? Kristjani morajo vedeti, kako naj poučujejo med oznanjevanjem od hiše do hiše in na ulicah, ali ko ponovno obiščejo zainteresirane osebe, in z njimi preučujejo Biblijo. Vse svoje stike z drugimi poskušajo izkoristiti kot priložnosti za poučevanje. (Glej Janez 4:7—15.) Poleg tega mora krščanski služabnik poučevati, kadar govori skupščini v Kraljevski dvorani ali ko svetuje posameznikom. Zrele žene morajo mlajše ‚učiti kaj je dobro‘. (Titu 2:3—5) Krščanski starši se tudi trudijo vzgojiti otroke s poučevanjem po Jehovinih duhovnih odredbah, kar zahteva precejšnjo sposobnost poučevanja. (Efežanom 6:4; 5. Mojzesova 6:6—8) Zato ni čudno, da je apostol Pavel rekel, da mora biti kristjan »sposoben učiti«!

4., 5. Kakšno pomoč imamo, da lahko postanemo dobri učitelji?

⁴ Vendar poučevanje ni lahka zadeva. To je umetnost. (2. Timoteju 4:2) Kako pa lahko takšno umetnost razvijejo kristjani, med katerimi mnogi niso »modri po mesu«? (1. Korinčanom 1:26) To je mogoče samo z Jehovino pomočjo. (Matevž 19:26) Jehova daje modrost tistim, ki ga prosijo. (Jakob 1:5) Njegov sveti duh podpira tiste, ki želijo izvrševati njegovo voljo in dal nam je Biblijo, ki je »koristna za poučevanje« in nam pomaga, da smo opremljeni za vsako dobro delo« — tudi za poučevanje. (2. Timoteju 3:16, 17, NS)

⁵ Biblija nam pomaga, da postanemo boljši učitelji. Še posebej nam pomagajo zanesljiva poročila o Jezusovi službi, čigar sposobnost poučevanja je tako osupnila njegove sodobnike. (Marko 1:22) Ko izvemo, kaj ga je naredilo za tako dobrega učitelja, ga lahko poskušamo posnemati. Pri poučevanju je treba upoštevati dejansko dva vidika: učiteljeve osebne sposobnosti in njegov način poučevanja. Poglejmo, kako je bilo to v Jezusovem primeru in kaj se lahko naučimo iz njegovega zgleda.

Učitelj ...

6. Kakšno značilnost Jezusovega poučevanja bi morali nujno posnemati? Zakaj?

⁶ Jezus je ob neki priložnosti rekel: »Kar učim, ni moje, ampak pripada njemu, ki me je poslal.« (Janez 7:16, NS) Drugič zopet pa je rekel: »Sam od sebe ničesar ne delam, temveč kakor me je naučil Oče moj, to govorim.« (Janez 8:28) Jezus je torej usmeril pozornost na svojega nebeškega Očeta. Čeprav je bil Mesija, je njegov motiv bil proslavitev Jehovinega, ne njegovega imena. (Matevž 6:9; Janez 17:16) To ponižno stališče je pomagalo Jezusu postati izreden učitelj. Tudi danes morajo imeti krščanski učitelji podobno ponižnost. Njihov motiv je, da slave Jehovo kot avtorja tega kar poučujejo in ne same sebe kot učitelje. Tisti s katerimi preučujejo, postajajo Božji služabniki in ne učenci človeka. (Primerjaj Dejanja apostolov 20:30.)

7., 8. a) Kakšno izredno (jasno) stališče je imel Jezus do resnice? (Psalm 119:97) b) Kako nam lahko podobno stališče pomaga izboljšati sposobnost poučevanja?

⁷ Upoštevaj tudi, da je prišel Jezus z namenom »da priča za resnico« in, da je imel obsežno znanje o svojem predmetu. (Janez 17:17; 18:37) Že z dvanajstimi leti je bil globoko zainteresiran za biblijske stvari. Jezus je nedvomno ljubil resnico. (Psalm 40:8) To globoko razumevanje in ljubezen do resnice sta prepričala Jezusa, da morajo tudi drugi slišati njegovo vest in odločil je, da jih pouči na najučinkovitejši način. (Janez 1:14; 12:49, 50)

⁸ Kako pa je z nami? Verjetno kar precej vemo o resnici, toda ali jo tudi ljubimo? Ali si vzamemo čas za preučevanje, da bi jo še bolj spretno uporabljali? Ali uživamo v tem, ko o njej govorimo z drugimi? Medtem ko poglabljamo svoje znanje o resnici, raste naša ljubezen do nje in tudi naše navdušenje, da jo delimo z drugimi. Psalmist je rekel, da je človek, ki »uživa v Jehovinem zakonu in ga s pridušenim glasom bere dan in noč«, srečen. Takemu človeku, kot piše v Bibliji, »uspeva vse, kar dela« in to vključuje tudi poučevanje. (Psalm 1:1—3, NS)

9. Katera druga Jezusova lastnost je prispevala k njegovi izjemni sposobnosti poučevanja?

⁹ Toda samo dobro poznavanje nekega predmeta nas še ne naredi dobre učitelje. Ko si še obiskoval šolo, si morda imel učitelja, ki je sicer dobro poznal svoj predmet, vendar je bil slab učitelj. Zakaj? Morda mu je manjkalo tistih lastnosti, ki jih je imel Jezus v obilju: globoke ljubezni in zanimanja za ljudi. V poročilu beremo: »Ko je (Jezus) pogledal množice, se mu zasmilijo; kajti bili so izmučeni in zavrženi kakor ovce brez pastirja.« (Matevž 9:36, NS) Nikoli ni bil preutrujen ali prezaposlen da ne bi bil pomagal drugim. (Janez 4:6—26) Kljub njihovim slabostim je bil prijazen, blag in potrpežljiv. Želel jim je pomagati. (Lukež 5:12, 13) Iste lastnosti mora imeti krščanski učitelj danes, če želi biti uspešen.

10. Zakaj je dober zgled tako pomemben del uspešnega poučevanja?

¹⁰ Upoštevaj še četrto stvar, ki je označevala Jezusa kot učitelja. »On ni storil greha, tudi zvijača se ni našla v ustih njegovih.« (1. Petrov 2:22) Ničesar ni delal, kar bi nekoga odvračalo od njegovega poučevanja. Je tako tudi z nami? Pavel je pisal Rimljanom: »Ki učiš drugega ... naj se ne krade, kradeš?« (Rimljanom 2:21) Je starešina, ki skupščino poučuje o važnosti službe oznanjevanja, tudi sam aktiven v tej službi? Ima tisti, ki v svojem predavanju spodbuja k branju Biblije, sam program branja Biblije? V nekaterih situacijah lahko samo obnašanje, brez vsakršnih besed ‚premaga‘ nasprotnika. (1. Petrov 3:1) Dela so lahko glasnejša od besed. Seveda, če naša dela nasprotujejo našim besedam, bo oseba s katero preučujemo kmalu opazila protislovje in naše poučevanje bo verjetno brezuspešno.

11. O katerih nadaljnjih vidikih poučevanja se tu razpravlja?

¹¹ Učiteljeva želja, da slavi Jehovo, njegovo razumevanje in njegova ljubezen do resnice, njegovo ljubeče zanimanje za druge in njegov dober zgled — vse to so važne označbe dobrega učitelja. Takšne lastnosti privlačijo iskrene osebe, s katerimi se preučuje, celo če učitelj ni posebno spreten v načinu in metodah poučevanja. Pa vendar je poučevanje umetnost in če pazimo na način poučevanja lahko izboljšamo svojo sposobnost poučevanja. Preglej nekaj metod Jezusove dejavnosti poučevanja in razmisli, če ti lahko pomagajo, da postaneš boljši učitelj.

... in njegov način poučevanja

12. a) Katera značilnost Jezusovega poučevanja izstopa, če beremo Matevž 5:3—12? b) Kako bi ti lahko uporabil to značilnost, da bi izboljšal svojo sposobnost poučevanja?

¹² Preberi prvih nekaj stavkov iz Pridige na gori, da bi spoznal posebnost Jezusovega poučevanja. (Matevž 5:3—12) Kaj tukaj opaziš? Jezus je skrbno izbiral besede. Niz kratkih stavkov, ki se prične z izrekom »Srečni so ...« (NS) predstavlja uvod, ki si ga je vredno zapomniti. Upoštevaj tudi: ni uporabljal zapletenih, visoko zvenečih besed ali stavkov. Izrečene resnice so bile globoke vendar enostavno izražene. Skrivnost učinkovitega poučevanja je v ENOSTAVNOSTI! Beri do konca Jezusov govor in preglej še druge primere enostavnega in jasnega pojasnjevanja globokih resnic. (Matevž 5:23, 24, 31, 32; 6:14; 7:12) Zatem razmisli, kako bi lahko ti preprosto in enostavno pojasnil globoke resnice, kot so na primer, časi poganov ali zakaj posreduje Biblija upanje v nebeško in zemeljsko življenje.

13., 14. Kako so ponazoritve naredile Jezusove besede žive?

¹³ Sedaj preberi, kaj piše v Matevžu 5:14—16. Jezus spodbuja ponižne poslušalce, da širijo resnico z dobrimi besedami in deli. Morda jih je ta zamisel vznemirila, ker so v tistih dneh pismarji in farizeji veljali za učitelje hebrejskega naroda. Toda Jezus jim je zelo logično pojasnil to misel. Kako? Uporabil je mojstrsko prispodobo. Da, PRISPODOBE so dragocena pomožna sredstva za poučevanje, katerih se je Jezus pogosto posluževal.

¹⁴ Zakaj prav prispodobe ali ponazoritve? Zato, ker naš razum najbolje razmišlja v slikah. V prispodobah se opozarja na znane stvari in se tako olajša doumevanje duhovnih stvari. Tako je Jezus primerjal Jehovo, Poslušalca molitev, z očetom, ki daje svojim otrokom dobre stvari. Težka pot, ki vodi v življenje, je opisana kot ozka vrata odprta na težavno pot. Lažni preroki so primerjani z volkovi, preoblečenimi v ovce, ali z drevesi, ki rodijo gnile sadove. (Matevž 7:7—11, 13—21) Te ponazoritve, vzete iz resničnega življenja, so naredile Jezusove besede žive. Njegovo poučevanje postane znamenito in nepozabno.

15. Navedi nekaj primerov, kako lahko kristjani danes uporabijo ponazoritve, da bi izboljšali svoje poučevanje.

¹⁵ Tudi danes se krščanski učitelji na podoben način poslužujejo ponazoritev, da bi naredili nove zamisli bolj sprejemljive. Nekateri ponazarjajo nesmiselnost nauka o peklu tako, da vprašajo poslušalca, kaj bi si mislil o starših, ki bi svojega otroka tako kaznovali, da mu roko vtaknejo v ogenj. Resnico o tem, da gre le sorazmerno malo ljudi v nebesa, medtem ko ima večina upanje v večno življenje na zemlji, lahko ponazorimo z narodom v katerem je le malo tistih, ki pripadajo vladi, medtem ko ima večina od vlade koristi. Običajno moramo uporabiti ponazoritev s področja, ki je poslušalcu znano. Ne bi bilo dobro, če bi ponazoritve potrebovale obširne pojasnitve ali če bi bile tako dolge, da se med razlago izgubi smisel.

16. Kakšne ponazoritve so še posebej živopisne?

¹⁶ Ne pozabi da se lahko uporabijo tudi vidne ponazoritve. Ko so Jezusa vprašali, če je pravilno plačevati davke cesarju, je prosil naj mu dajo kovanec in je z njim ponazoril svoj odgovor. (Matevž 22:17—22) Ko je poudaril potrebo po ponižnosti, je to misel ponazoril z malim otrokom. (Matevž 18:1—6) Ko je govoril o popolni predanosti, je pokazal na vdovo, ki je dala v tempeljsko zakladnico vse, kar je imela — dva mala novčiča. (Marko 12:41—44) Podobno se nekateri govorniki na krščanskih sestankih v kraljevski dvorani poslužujejo table, slik, zemljevidov in diapozitivov, medtem ko se pri biblijskih študijih lahko uporabi tiskane ilustracije in druga pomožna sredstva. Vizualne (vidne) ponazoritve so mnogo bolj učinkovite od samih besed.

17. Navedi nadaljnjo metodo poučevanja, ki jo je Jezus pogosto uporabljal.

¹⁷ Preberi si še Matevž 12:10—12, in videl boš, kako je Jezus opravil s farizeji v tam opisani situaciji. Upoštevaj, kako spretno je odgovoril na zelo zvito vprašanje. Da, uporabil je ponazoritev, toda ali si opazil, kako jo je izrekel? V obliki vprašanj. Na ta način je spretno vodil svoje poslušalce, do bolj uravnovešenega gledišča o sabatu. VPRAŠANJA so torej nadaljnje neprecenljivo pomožno sredstvo za poučevanje, ki se ga je Jezus posluževal. Poglej, kako je Jezus uporabljal vprašanja, da bi poslušalce navedel, da razmislijo, nasprotnike pa je tako spodbudil, naj ponovno premislijo o svojem stališču. (Matevž 17:24—27; 21:23—27; 22:41—46)

18. Navedi nekaj primerov, kako si lahko danes kristjani pomagajo z vprašanji pri razpravljanju o raznih naukih.

¹⁸ Tudi danes lahko kristjani na podoben način uporabljajo vprašanja. Če zagovornik o trojici uporabi stavek iz Matevža 28:18 kot dokaz, da je Jezus vsemogočen in torej enak Bogu, so izkušeni učitelji ugotovili, da je dobro uporabljati vprašanja, ki pomagajo razmisliti. Lahko bi ga vprašali: ‚Če je vsa oblast dana Jezusu, kakor piše v tem stavku, kdo mu je to tedaj dal? In kakšen položaj je imel Jezus preden mu je bila dana vsa oblast?‘ S tem se lahko osebi, ki veruje v trojico pomaga, da gleda na ta stavek v novi luči. Kdor veruje v nauk o peklu bo morda uporabil prispodobo o bogatinu in Lazarju kot dokaz za obstoj pekla. (Lukež 16:19—31) Takemu človeku bi lahko pomagali z naslednjimi vprašanji: Kam je odšel siromak, ko je umrl? Če je šel v nebesa — ali to pomeni, da je vsakdo v nebesih v Abrahamovem naročju? Sicer pa, kako da je Abraham bil tam, če je Jezus rekel, da pred njim še nihče ni šel v nebesa? (Janez 3:13) Takšna vprašanja bodo pomagala spoznati, da mora biti stanje siromaka po smrti, kot je opisano v prispodobi, simbolično. Zato je bilo simbolično tudi stanje bogataša zatem, ko je »umrl«, in se ga pravtako ni moglo dobesedno razumeti — še posebej, če upoštevamo, kaj piše v drugih biblijskih stavkih o peklu. (Propovednik 9:10)a

19. Zakaj so vprašanja tako koristna pri poučevanju v vseh situacijah?

¹⁹ Z vprašanji pritegnemo zainteresiranega k sodelovanju v procesu učenja. Celo govorniška (retorična) vprašanja (na katera govornik ne pričakuje odgovore poslušalcev), spodbujajo poslušalce k razmišljanju. Upoštevaj, kako je Jezus uporabil takšna retorična vprašanja v Matevžu 11:7—11. Vprašanja pa imajo še drugačen namen. Pogosto moramo vedeti, kakšno je mišljenje osebe, preden ji lahko pomagamo. Ker mi, za razliko od Jezusa, ne moremo videti, kaj je v srcu nekoga, nam ne preostane nič drugega, kot da postavljamo dobro premišljena vprašanja, da bi to izvedeli. (Pregovori 18:13; 20:5)

20. Kakšna nagrada nam je zagotovljena, če ‚stalno pazimo nase in na svoje poučevanje‘? (1. Timoteju 4:16)

²⁰ Da, poučevanje je umetnost. Da bi jo razvil, mora učitelj sam v sebi razvijati določene lastnosti in se sam naučiti kako naj druge poučuje. To ni lahko, vendar se to da doseči. Biti kristjan, namreč pomeni biti učitelj. Izpolnjevanje mnogih krščanskih obveznosti neizogibno terja poučevanje. Zato bomo storili prav, če ubogamo Pavlov nasvet: »Stalno pazi nase in na svoje poučevanje.« (NS) Priznavamo, da so nekateri naravno bolj nadarjeni od drugih. Toda vsi lahko uspešno poučujejo, če se trudijo in če prosijo za pomoč Jehovo. Če tako delajo, jim je zagotovljena neprecenljiva nagrada. Dalje je Pavel namreč rekel: »Ostani pri teh stvareh, kajti če boš to delal, rešiš sebe in njih, ki te poslušajo.« (1. Timoteju 4:16)

[Podčrtna opomba]

Ali lahko pojasniš?

◻ Kakšne lastnosti so Jezusu pomagale, da je bil dober učitelj?

◻ Kako bodo te lastnosti pomagale nam?

◻ Zakaj je pri poučevanju važna enostavnost?

◻ Zakaj se bo izboljšala kakovost našega poučevanja z uporabo ponazoritev in vprašanj?

[Slika na strani 18]

Jezus je poučeval drugače kot drugi religiozni voditelji

[Slika na strani 20]

Danes se kristjani, podobno kot Jezus, poslužujejo vsakršnih možnosti poučevanja