Kako ste lahko zares ponižni?
PRAVA ponižnost je zelo dragocena v Božjih očeh. Jakob je zapisal: »Bog se upira prevzetnim, ponižnim pa daje milost.« (Jakob 4:6) Jakob je pri tem lahko meril na več misli iz Hebrejskih spisov. »Vzvišen je Gospod in se ozira na ponižnega, prevzetnega pa gleda od daleč.« »Ponižan bo človek prevzetnih oči in visokost človeška se potlači, in povišan bo GOSPOD sam.« »Res, zasmehovalce on [Bog] zasmehuje, krotkim pa daje milost.« (Psalm 138:6, Ekumenska izdaja; Izaija 2:11; Pregovori 3:34)
K ponižnosti je spodbujal tudi apostol Peter. Pisal je: »Vsi pa si opašite ponižnost, da služite drug drugemu, ker ,Bog se upira prevzetnim, ponižnim pa daje milost‘.« (1. Petrov 5:5)
Kristusov zgled ponižnosti
Morda se sprašujete: Kaj dobrega oziroma koristnega pa pomeni biti ponižen? Za človeka, ki si prizadeva biti pravi kristjan, je odgovor nadvse pomemben: biti ponižen pomeni biti podoben Kristusu. Jezus je ponižnost izrazil tako, da je sprejel edinstveno nalogo: iz nebes je prišel na zemljo in postal nižje, človeško bitje, nižji od angelov. (Hebrejcem 2:7) Čeprav je bil Božji Sin, je prenašal ponižanja, s katerimi so ga sramotili njegovi verski nasprotniki. Med preizkušnjami je ostal miren, čeprav bi lahko poklical na pomoč legije angelov. (Matevž 26:53)
Jezus je nazadnje sramotno visel na mučilnem kolu, toda še vedno zvest svojemu Očetu. Pavel je o njem tako lahko pisal: »To mišljenje bodi v vas, ki je bilo v Kristusu Jezusu: kateri, ko je bil v podobi Božji, ni štel za rop biti enak Bogu, temuč samega sebe je izpraznil in je nase vzel podobo hlapca in postal enak človeku; in po zunanjosti spoznan za človeka, se je ponižal in je bil pokoren do smrti, smrti pa na križu.« (Filipljanom 2:5–8)
Kako lahko torej izražamo pravo ponižnost? Kako se lahko v stvarnih okoliščinah odzovemo ponižno in ne ponosno?
Kako se odzove ponižen človek
Razmislimo o ponižnosti pri delu, bodisi v svetni bodisi v krščanski službi. Da bi se delo opravilo uspešno, so morda potrebni nadzorniki, direktorji in kontrolorji. Nekdo mora odločati. Kako se odzovete? Ali pomislite: »Kdo pa misli, da je, da mi ukazuje, kaj naj naredim? To delo opravljam dlje kakor on.« Da, če ste ponosni, boste v podrejenem položaju razdraženi. Ponižen človek pa se trudi ,ničesar ne delati iz sebičnosti ali praznega slavoljubja, temuč po ponižnosti ceni drugega više od sebe‘. (Filipljanom 2:3)
Kako se odzovete na predlog kakšne mlajše osebe ali ženske? Če ste ponižni, boste o njem vsaj razmislili. Če pa ste ponosni, boste to zamerili oziroma predlog kar takoj zavrnili. Ali bi vam bilo ljubše, če bi vas hvalili in vam laskali, kar bi vodilo do vašega propada? Ali pa imate raje konstruktiven nasvet, v dobro svojega napredka? (Pregovori 27:9; 29:5)
Ali se lahko spoprijemate z izzivom ob nesreči? Če ste ponižni, se boste mogli spoprijeti s hudimi okoliščinami in boste zdržali, kakor je zdržal Job. Če pa ste ponosni, se boste nagibali k nejevolji in se v bolečih okoliščinah ter ob domnevnih žalitvah morda uprli. (Job 1:22; 2:10; 27:2–5)
Ponižnost je ljubeča in pripravljena odpustiti
Nekaterim je težko reči: »Žal mi je. Naredil sem napako. Imel si prav.« Zakaj? Preveč ponosa! Vendar kolikokrat bi se lahko z iskrenim opravičilom brez težav končal prepir med zakoncema.
Ali ste takrat, ko vas kdo užali, pripravljeni odpustiti? Ali pa v svojem ponosu morda dneve in mesece pestujete zamero in nočete govoriti s to osebo? Ali morda celo kujete maščevanje, da bi dobili zadoščenje? Nekateri so v takih primerih celo ubijali. Drugi so se poslužili javnega obrekovanja. Ponižni človek pa je nasprotno ljubeč in pripravljen odpustiti. Zakaj? Zato, ker si ljubezen ne zapominja krivice. Jehova je bil Izraelcem pripravljen odpustiti, če bi le oni potlačili svoj ponos. Ponižni Jezusov sledilec je pripravljen odpustiti, celo večkrat! (Joel 2:12–14; Matevž 18:21, 22; 1. Korinčanom 13:5, NW)
Ponižen človek ,prednjači v izkazovanju spoštovanja drugemu‘. (Rimljanom 12:10, NW) V biblijskem prevodu New International Version beremo: »Spoštujte drug drugega više od sebe.« Ali pohvalite druge in cenite njihove sposobnosti in darove? Ali pa vedno najdete kako napako in tako meglite sijaj njihovega slovesa? Da, ali ste sposobni iskreno pohvaliti druge? Če vam to dela težave, vas morda ovira to, da ste negotovi vase in ponosni.
Ponosen človek je nepotrpežljiv. Ponižni je potrpežljiv in dolgotrpen. Kako pa je z vami? Ali vas bode že vsako domnevno neprijazno ravnanje z vami? Takšen odziv je nasproten od dolgotrpnosti. Če ste ponižni, ne boste dali preveč nase. Spomnite se, kaj se je zgodilo, ko so tako o sebi mislili Jezusovi učenci – zanetili so vroče prepire o tem, kdo naj bi bil najpomembnejši. Pozabili so, da so vsi le »nepridni hlapci«! (Lukež 17:10; 22:24; Marko 10:35–37, 41)
Francoski pisatelj Voltaire je ponižnost opisal kot »skromnost po duši [. . .] protistrup ponosu«. Da, ponižnost je pohlevnost uma. Ponižni je skromnega duha, ni ponosen. Je zelo spoštljiv in vljuden.
Zakaj si torej prizadevati biti ponižen? Ker je ponižnost pri Bogu dobro zapisana, pomaga pa nam tudi živeti pod božanskim vodstvom. Jehova je preroka Daniela imel za ,dragega in ljubljenega‘ tudi zaradi njegove ponižnosti ter je k njemu poslal angela z videnjem! (Daniel 9:23; 10:11, 19) Ponižnost bogato nagrajuje. Ustvarja prave prijatelje, ki vas imajo radi. Še pomembnejše pa je, da prinaša Jehovov blagoslov. »Plačilo krotkosti in strahu GOSPODOVEGA je bogastvo in čast in življenje.« (Pregovori 22:4)
[Slika na strani 7]
Ponižno opravičilo lahko povzroči, da življenje steče gladkeje