Kraljestveni oznanjevalci poročajo
Iskanje pravega Boga je poplačano
V DESETEM stoletju pr. n. š. je bilo dvorodovno Judovo kraljestvo preplavljeno s krivim čaščenjem. Vseeno pa je sredi tega razbohotenega malikovalstva živel človek, čigar srce je bilo do Boga prav naravnano. Imenoval se je Josafat. Prerok Jehu je zanj dejal: »Našlo [se je] nekaj dobrega pri tebi v tem, da si [. . .] pripravil srce svoje, da iščeš GOSPODA.« (2. letopisov 19:3) Podobno je danes v teh ,nevarnih časih‘ na milijone ljudi ,pripravilo svoje srce‘, da bi iskali pravega Boga, Jehova. (2. Timoteju 3:1–5) To potrjuje tudi naslednje doživetje iz Toga v Zahodni Afriki.
Casimir je obiskoval katoliško šolo in je pri devetih letih šel že k prvemu obhajilu. Toda ko je dopolnil 14 let, je prenehal hoditi v cerkev. To ga je navdajalo s strahom, saj je menil, da bo zaradi opuščanja maše šel v ognjeni pekel ali kvečjemu v vice.
V šoli se je Casimir pridružil skupini mladih, ki se je enkrat tedensko sestajala, da bi preučevala Biblijo. Tudi sam jo je začel brati. Tako je nekoč v knjigi Razodetje prebral o strašni divji zveri, ki je prišla iz morja. (Razodetje 13:1, 2) Ko je o njej povprašal vodja skupine, mu je ta povedal, da je zver resnična in da bo zares prišla iz morja. Ta razlaga je Casimira vznemirila, saj je živel nedaleč od atlantske obale. Prepričan je bil, da bo ena izmed prvih žrtev divje zveri.
Začel je varčevati denar, da bi lahko zbežal v puščavo na severu in se s tem ognil divji zveri. Enemu sošolcu je zaupal svoje načrte. Ta sošolec, Jehovova priča, mu je zagotovil, da iz morja ne bo prišla nobena takšna dobesedna zver. Kmalu zatem je Casimira povabil na shode v kraljestveno dvorano. Na shodih je užival in jih začel redno obiskovati. Sprejel je tudi biblijski pouk na domu.
Medtem ko je Casimir pri pouku napredoval, mu je družina začela nasprotovati. V njegovi družini so častili prednike in so jedli neizkrvavljeno meso, ki je ostalo od žrtvovanih živali. Ko je Casimir vljudno odklonil, da bi jedel meso, so mu grozili ter ukazali, naj zapusti hišo. Casimir je ostal miren in tako svojih groženj niso izpolnili. Vendar pa so v naslednjih treh mesecih na družinskih obedih servirali samo takšno meso. Casimir je stežka dobil dovolj hrane, vendar je v tej in drugih nadlogah vzdržal.
Casimir je duhovno napredoval do posvetitve in krsta. Kasneje je bil postavljen za strežnega služabnika in je obiskal četrti razred Strežnospopolnjevalne šole v Togu. Sedaj pa se veseli prostovoljnega dela v tamkajšnji podružnici.
Da, kako zelo so se besede kralja Davida mnogokrat izkazale za resnične: »Če ga [Jehova] boš iskal, ga boš našel.« (1. letopisov 28:9, SSP)
[Slika na strani 8]
Casimir (desno) se veseli prostovoljnega dela v podružnici