Na pragu večje dejavnosti
»BILO ni nobenega tekmovalnega duha. Vsak je drugemu želel, da bi mu uspelo,« pravita Richard in Lusia, ko opisujeta 105. razred Watchtowerjeve biblijske šole Gilead. »Med sabo se zelo razlikujemo, toda za nas je vsak gojenec dragocen,« je pritrdil soudeleženec razreda Lowell in dodal: »Različnosti so nas zbližale med seboj.«
Razred, ki je diplomiral 12. septembra 1998, je bil resnično raznolik. Nekateri gojenci so prej pionirali na področjih, kjer je velika potreba po kraljestvenih oznanjevalcih; drugi so zvesto služili bliže domu. Nekaj se jih je, kot Mats in Rose-Marie, moralo pred prihodom v šolo veliko in marljivo učiti, da so izboljšali svojo angleščino. Veliko gojencev je o misijonarski službi razmišljalo že od otroštva. Neki zakonski par je izpolnil prošnjo 12-krat in kako srečna sta bila, ko so ju povabili v 105. razred!
Dvajset tednov intenzivnega strokovnega spopolnjevanja je vse prehitro minilo. Preden so se gojenci prav zavedeli, so že oddali svoj zadnji izpitni list, izrekli zadnje ustno poročilo in nastopil je dan podelitve diplom.
Predsedujoči programa, Albert Schroeder, član Vodstvenega organa Jehovovih prič, je spomnil razred, da je »na pragu večje dejavnosti na polju biblijskega izobraževanja« in sledi več kot 7000 drugim, ki so bili pred njimi na Gileadu. Omenil je, da so gojenci imeli poleti enkratno priložnost družiti se z dolgoletnimi misijonarji, ko so ti obiskali poleg mednarodnih zborovanj še svetovni sedež.
Brat Schroeder je nato napovedal Maxa Larsona iz Odbora za delovanje Betela. Obravnaval je temo »Izobrazba, ki vodi v večno življenje«. Brat Larson je citiral iz Pregovorov 1:5, SSP, kjer piše: »Poslušal jih bo modri in povečal izobrazbo, razumni bo pridobil izvedenost.« Če želi biti misijonar učinkovit, se mora izuriti. Vešči možje stojijo pred kralji. (Pregovori 22:29) Gojenci so po petih mesecih strokovnega izpopolnjevanja dobro opremljeni, da predstavljajo največja Kralja, Boga Jehova in Kristusa Jezusa.
David Olson iz Službenega oddelka je nato govoril o temi »Pomagajte razveseljevati Jehovovo srce«. Vprašal je: »Kaj lahko nepopolni ljudje storijo, da bi razveselili Božje srce?« In odgovor? Lahko mu služijo zvesto, lojalno in z veseljem. Jehova želi, da bi njegovo ljudstvo uživalo v služenju njemu. Kadar Božjo voljo izpolnjujemo z veseljem, razveseljujemo njegovo srce. (Pregovori 27:11) Brat Olson je prebral pismo nekega misijonarskega para, ki je diplomiral na Gileadu v 104. razredu. Ali uživata v svoji novi dodelitvi? »Pri nas je približno 140 oznanjevalcev,« sta pisala glede svoje občine, »povprečno pa nas je na shodih prisotnih od 250 do 300. Najboljša od vsega je terenska služba. Oba imava po štiri biblijske pouke, in nekateri že prihajajo na shode.«
Lyman Swingle iz Vodstvenega organa je spregovoril o temi »Čas, da se za trenutek ustavite in seštejete svoje blagoslove«. Gileadsko spopolnjevanje je prineslo veliko blagoslovov. Gojenci so si na njem razširili svoje znanje, razvili še večje cenjenje do Jehovove organizacije pa tudi bistvene lastnosti, kot je ponižnost. »Priti sem in rabiti čas za poslušanje napotkov, je izkušnja ponižnosti,« je rekel brat Swingle in pristavil: »Od tod greste veliko bolje opremljeni za poveličevanje Jehova.«
»Kolikšno je vaše veselje! Čemu torej biti zaskrbljeni?« je bil naslov govora Daniela Sydlika, tudi iz Vodstvenega organa. Kadar nastanejo težave, poiščite vodila v Svetem pismu, je bodril. Kako se to lahko naredi, je brat Sydlik ponazoril s tem, da je uporabil nekatere vrstice, izbrane iz 6. poglavja Matevževega evangelija. Če nam manjka vere, nas lahko začnejo skrbeti vsakdanje reči, kot sta hrana in obleka. Vendar Jehova ve, kaj potrebujemo. (Matevž 6:25, 30) Zaskrbljenost bo le še pridala k vsakdanjim težavam. (Matevž 6:34) Po drugi strani pa je treba nekoliko načrtovati. (Primerjaj Lukež 14:28.) »Jezus ne pravi, da o prihodnosti ne bi smeli modro razmišljati, ampak da si zaradi nje ne bi smeli nemodro delati skrbi,« je pojasnil brat Sydlik. »Eno od najboljših zdravil proti zaskrbljenosti je delo. Kadar se nas lotevajo skrbi, bo za nas dobro, da začnemo govoriti o resnici.«
Poslovilni nasveti učiteljev
Za tem so sledili govori treh članov gileadskega osebja. Najprej je Karl Adams predaval o temi »Kaj boste povrnili Jehovu?«. Njegov govor je temeljil na 116. psalmu, ki ga je Jezus morda pel na noč pred smrtjo. (Matevž 26:30, podčrtna opomba v NW) Na kaj je pomislil, ko je pel »Kaj naj povrnem GOSPODU za vse dobrote njegove meni«? (Psalm 116:12) Morda je razmišljal o popolnem telesu, ki ga je Jehova zanj naredil. (Hebrejcem 10:5) Razmišljal je, da bo naslednjega dne to telo žrtvoval in s tem dokazal veličino svoje ljubezni. Jehovovo dobroto so zadnjih pet mesecev okušali tudi gojenci 105. razreda. Zdaj bodo svojo ljubezen do Boga pokazali z marljivim delom na svoji misijonarski dodelitvi.
Mark Noumair, naslednji govornik izmed učiteljev iz Gileada, je gojencem svetoval, kakor se je glasil njegov govor »Vedno delajte to, kar je prav«. Jožef je potem, ko so ga prodali v Egipt za sužnja, trinajst let prenašal krivično ravnanje. Ali je pustil, da bi ga napake drugih ohromile? Ne, vedno je delal to, kar je prav. V od Boga določenem času je bil nadlog nato osvobojen. Naenkrat so ga iz ječe premestili v palačo. (1. Mojzesova, poglavja od 37 do 50) Učitelj je gojence vprašal: »Če se vam na misijonarski dodelitvi vaša pričakovanja ne bodo spolnila, ali boste odnehali? Ali se boste vdali obupu? Ali pa boste zdržali kakor Jožef?«
Nazadnje je Wallace Liverance, arhivar na šoli Gilead, živahno razpravljal s člani razreda o temi »Objavljajte Kralja in Kraljestvo«. Nekateri gojenci so pripovedovali, kaj vse so doživeli na oznanjevanju po hišah, trgovinah in ulicah. Drugi so povedali, kako so se lotili oznanjevati ljudem, ki govorijo drug jezik. Zopet drugi so pokazali, kako oznanjevati ljudem različnih verskih ozadij. Vsi diplomanti so si goreče želeli polno sodelovati v strežbi na misijonarskem polju.
Srečni dolgoletni misijonarji
Naslednjo točko z naslovom »Radostni sadovi, ki izvirajo iz misijonarske službe« je predstavil Robert Wallen in se pri tem pogovarjal s štirimi brati, člani osebja z upravnega središča, ki so nedavno uživali krepilno družbo izkušenih misijonarjev. Ti misijonarji so brez omahovanja priznali, da se jim ni bilo lahko naučiti novega jezika, se vživeti v drugo kulturo oziroma se prilagoditi drugačnemu podnebju. Spoprijemati so se morali tudi z bolečim domotožjem. Tu in tam so se pojavile zdravstvene težave. Ob vsem tem pa so ostali pozitivni in njihova vztrajnost je bila blagoslovljena. Nekateri so na desetine ljudem pomagali spoznati Jehova. Drugi so na razne načine prispevali k porastu celotnega kraljestvenega dela v njihovi deželi.
Na koncu je predaval Carey Barber, član Vodstvenega organa. Obnovil je pomembne točke iz programa zborovanja »Živeti po Božje«. »Kako je ta zborovalni program vplival na tvoj odnos z Jehovom?« je vprašal svoje poslušalstvo. Govornik je primerjal srečen izid življenja po Božje z nesrečnim koncem tistih, ki živijo kakor svet. Spomnil je na Mojzesov prestopek pri Meribi in opozoril: »Celo potem, ko kdo zvesto služi že veliko let, Jehova ni brezbrižen do tudi manjšega kršenja svojih pravičnih zakonov.« (4. Mojzesova 20:2–13) Da bi le vsi Božji služabniki vsepovsod zvesto vztrajali pri dragocenih prednostih služenja!
Nastopil je čas, da gojenci prejmejo diplome. Razredni predstavnik je za tem prebral pismo, v katerem so gojenci izrazili cenjenje za spopolnjevanje, ki so ga bili deležni. Po končni pesmi in prisrčni molitvi je programa podelitve diplom bilo konec; a za 105. razred je to bil šele začetek, kajti novi misijonarji so stali »na pragu večje dejavnosti«.
[Okvir na strani 23]
Razredna statistika:
Število zastopanih držav: 9
Število dodeljenih držav: 17
Število gojencev: 48
Število poročenih parov: 24
Povprečna starost: 33
Povprečno let v resnici: 16
Povprečno let v polnočasni strežbi: 12
[Okvir na strani 24]
Odločili so se za polnočasno službo
»Ko sem bil mlajši, nisem razmišljal o pioniranju,« pravi Ben, diplomant 105. razreda. »Mislil sem, da lahko pionirajo samo tisti, ki imajo posebne sposobnosti in idealne okoliščine,« dodaja. »Vendar pa sem se naučil ljubiti terensko strežbo. In nekega dne se mi je posvetilo, da biti pionir preprosto pomeni več sodelovati v strežbi. Takrat sem spoznal, da bi lahko pioniral.«
»Pri nas doma smo vedno zelo čislali polnočasne služabnike,« pripoveduje Lusia. Spominja se tistega vala navdušenja, ki je preplavil njeno občino vsakič, ko so jih obiskali misijonarji. »Med odraščanjem,« pravi, »mi je bilo razumljivo, da bom v svoje načrte vpletla polnočasno službo.«
Theodisu je umrla mati, ko je bil star 15 let. »Takrat mi je občina res stala ob strani,« pravi, »zato sem se spraševal: Kaj lahko naredim, da bi pokazal svoje cenjenje?« To ga je navedlo, da se je lotil polnočasne službe, zdaj pa misijonarskega dela.
[Slika na strani 25]
105. razred diplomantov Watchtowerjeve biblijske šole Gilead
Na spodnjem seznamu so imena našteta z leve proti desni od prve do zadnje vrste.
1) M. Sampson, I. Brown, G. Heggli, E. Abuyen, M. Desbois, P. Pourthie 2) G. Kassam, R. Lindberg, A. Dapuzzo, C. Taylor, K. LeFevre, S. Walker 3) L. Baker, M. Pellas, E. Woggon, C. Boehne, J. Asplund, J. Haile 4) T. Pourthie, J. Whittaker, L. Palmer, S. Norton, M. Gering, W. Haile 5) J. Walker, A. Boehne, C. Groenveld, M. Washington, D. Whittaker, J. Abuyen 6) W. Gering, K. Washington, M. Pellas, R. Desbois, T. Heggli, A. Asplund 7) B. Woggon, R. LeFevre, L. Taylor, T. Brown, R. Groenveld, R. Palmer 8) P. Norton, T. Sampson, C. Baker, M. Lindberg, M. Kassam, M. Dapuzzo