Vztrajno duhovno napredujte!

Dan, ko smo se krstili, je dan, ki bi ga morali vedno ohraniti v srcu in spominu. Navsezadnje je to dan, ko smo javno izjavili, da se posvečamo za služenje Bogu.

MNOGI posamezniki se morajo za to, da pridejo do te stopnje, silno potruditi – opustiti morajo dolgoletne slabe navade, se odreči nezdrave družbe ter spremeniti močno ukoreninjene vzorce razmišljanja in vedenja.

A čeprav je krst v kristjanovem življenju srečen in pomemben dogodek, je kljub vsemu še vedno le začetek. Apostol Pavel je krščenim kristjanom v Judeji prigovarjal: »Pustimo torej osnovni pouk o Kristusu in se povzpnimo k popolnosti [zrelosti, NW]!« (Hebrejcem 6:1, Ekumenska izdaja) Da, vsi kristjani moramo ,dospeti do edinosti vere in [točnega, NW] spoznanja Sinu Božjega, do moža doraslega, do mere dovršene rasti polnosti Kristusove‘. (Efežanom 4:13) Le če napredujemo do zrelosti, smo lahko zares »utrjeni v veri«. (Kološanom 2:7)

V preteklih nekaj letih je v krščansko občino prišlo na stotisoče novoposvečenih častilcev. Mogoče ste tudi vi eden od njih. Kakor vaši bratje in sestre v prvem stoletju tudi vi nočete ostati duhovni otroci. Hočete rasti, napredovati! Ampak kako? In kakšni so nekateri od načinov, po katerih bi vam to lahko uspelo?

Napredovati z osebnim preučevanjem

Pavel je kristjanom v Filipih dejal: »Za to molim, da naj ljubezen vaša še bolj in bolj raste v [točnem, NW] spoznanju in slehernem razumu.« (Filipljanom 1:9) To, da rastete v »točnem spoznanju«, je odločilno za vaš duhovni napredek. ,Spoznavanje Boga Jehova in Jezusa Kristusa‘ je proces, ki traja, ne pa nekaj, kar se konča s krstom. (Janez 17:3, NW)

Neka krščanska sestra, ki jo bomo imenovali Aleksandra, je to uvidela deset let po krstu, za katerega se je odločila pri svojih 16 letih. Bila je vzgojena v resnici in je vedno redno obiskovala krščanske shode in oznanjevala. Sama piše: »V prejšnjih mesecih sem spoznala, da je nekaj strašno narobe. Odločila sem se in se prodorno, pošteno preiskala, kaj čutim do resnice in zakaj sem še vedno v njej.« Kaj je ugotovila? Takole nadaljuje: »Ugotovila sem, da so moji razlogi za to, da sem v resnici, prav zaskrbljujoči. Spominjala sem se še, kako so med mojim odraščanjem imeli shodi in terenska služba pomembno mesto. Navadi osebnega preučevanja in molitve sta bili kar nekako samo po sebi umevni. Ko pa sem raziskala svoj položaj, sem uvidela, da pri meni ni tako.«

Apostol Pavel opominja: »Do česar smo dospeli, po tem [tej ustaljeni poti, NW] stopajmo naprej.« (Filipljanom 3:16) Ustaljeno ravnanje lahko določa potek prihodnjega dogajanja. Pred krstom ste nedvomno vsak teden redno preučevali Biblijo z dobro usposobljenim učiteljem. Ko ste začeli ta vsakotedenski pouk vse bolj ceniti, ste se pričeli nanj tudi redno pripravljati, pregledali ste navedene stavke v Bibliji in še kaj. Ali zdaj, ko ste krščeni, še vedno ,stopate po tej ustaljeni poti‘?

Če ne, boste morda morali znova pregledati, čemu dajate prednost, in ,se prepričati, kaj je pomembnejše‘. (Filipljanom 1:10, NW) Ker smo v življenju tako zaposleni, se je res potrebno samoobvladati, če si hočemo odmeriti čas za osebno branje in preučevanje Biblije. A se je zaradi koristi vredno potruditi. Pretehtajte znova Aleksandrino izkušnjo. »Reči moram, da sem zadnjih 20 let bila v resnici le s tem, ko sem hodila na shode in v terensko službo,« priznava. »Prišla sem do sklepa, da je to dvoje sicer pomembno, vendar samo to ni dovolj, da bi me obdržalo takrat, ko se začnejo težave. Do vsega tega je prišlo zato, ker pravzaprav nimam osebnih preučevalnih navad, moje molitve pa so neredne in površinske. Spoznavam, da moram začeti drugače razmišljati ter se lotiti smiselnega preučevalnega programa, da bom tako lahko zares spoznala Jehova, ga vzljubila ter cenila dar njegovega Sina.«

Če pri uvajanju zdrave navade osebnega preučevanja potrebujete pomoč, vam bodo starešine in drugi zreli kristjani v vaši občini z veseljem pomagali. Prav tako pa boste številne koristne predloge našli v Stražnih stolpih, 1. maj 1995, 15. avgust 1993 in 1. september 1986.

Potrebno se je zbližati z Bogom

Drugo področje, na katerem bi si morali prizadevati napredovati, je vaš odnos z Bogom. Včasih je to celo nujno. Razmislite o Antonu, ki se je krstil v svojih rosnih letih. »Bil sem prvi otrok v družini, ki se je krstil,« pripoveduje. »Po krstu me je mati toplo objela; še nikoli je nisem videl srečnejše. Vladalo je veliko veselje in jaz sem se počutil tako močnega.« Toda zgodba je imela še eno plat. »V naši občini se kar nekaj časa ni krstil nihče izmed mladih,« nadaljuje Anton. »Zato sem bil zelo ponosen nase. Ponosen sem bil tudi na svoje komentarje in govore na shodih. Pridobivanje hvale in priznanja od ljudi mi je postalo važnejše kot hvaljenje Jehova. Z njim si v resnici nisem bil blizek.«

Morda se kakor Anton tudi nekateri drugi posvetijo bolj iz želje, da bi ugajali drugim, kakor pa da bi ugajali Jehovu. Vseeno pa Bog tudi od njih pričakuje, da bodo živeli po svoji obljubi, da mu bodo služili. (Primerjaj Propovednik 5:4.) In če na Boga niso osebno navezani, je to pogosto zelo težko narediti. Anton se spominja: »Veliko veselje, ki me je prežemalo ob krstu, je trajalo le kratek čas. Še ni minilo leto dni po krstu, ko sem že resno grešil in starešine v občini so me morali pokarati. Ker sem napačna dejanja ponavljal, sem bil izobčen. Šest let po moji posvetitvi Jehovu so me aretirali in zaprli zaradi umora.«

Razvijati zaupen odnos z Jehovom

Bodisi da imate take ali drugačne okoliščine, se vsi kristjani lahko odzovejo na naslednje biblijsko povabilo: »Približajte se Bogu, in približa se vam.« (Jakob 4:8) Ko ste na začetku preučevali Biblijo, ste se z Bogom brez dvoma nekoliko zbližali. Izvedeli ste, da Bog ni abstraktno božanstvo, kakor se ga časti v tako imenovanem krščanstvu, temveč oseba, ki ima ime, Jehova. Spoznali ste tudi, da ima privlačne vrline, da je »usmiljen in milostljiv Bog, počasen v jezi in bogat v dobroti«. (2. Mojzesova 34:6, SSP)

Toda da bi živeli skladno s svojo posvetitvijo za služenje Bogu, se morate z njim še bolj zbližati! Kako pa? Psalmist je molil: »Pota svoja mi kaži, GOSPOD, steze svoje me uči.« (Psalm 25:4) Jehova lahko še bolj spoznate tako, da osebno preučujete Biblijo in publikacije Skupnosti. Pomembno je tudi, da redno odkritosrčno molite. »Pred njim izlijte srce svoje,« bodri psalmist. (Psalm 62:8) Ko boste videli, kako Bog odgovarja na vaše molitve, boste občutili, da se za vas osebno zanima. To vam bo pomagalo, da se boste z njim še bolj zbižali.

Še ena možnost za zbližanje z Bogom so preizkušnje in težave. Morda ste postavljeni pred izzive in preizkuse vere, kot je bolezen, pritiski v šoli in na delovnem mestu ali gospodarska stiska. Morda vam je celo težko sodelovati v običajnih teokratičnih dejavnostih, na primer hoditi v strežbo, obiskovati shode ali preučevati Biblijo s svojimi otroki. S takimi težavami se nikar ne spoprijemajte sami! Milo prosite Boga, naj vam pomaga, prosite ga za vodstvo in smernice. (Pregovori 3:5, 6) Rotite ga za sveti duh! (Lukež 11:13) Ko boste občutili, kako vam ljubeče pomaga, se boste z njim še bolj zbližali. Kot je dejal psalmist David, »okusite in vidite, kako dober je GOSPOD! Blagor možu, ki išče v njem zavetja svojega.« (Psalm 34:8)

In kako je bilo z Antonom? »Začel sem razmišljati o času, ko sem imal toliko duhovnih ciljev, ki so se osredinjali na spolnjevanje Jehovove volje,« se spominja. »Bolelo me je. Skozi vso bolečino in razočaranje pa sem se spominjal Jehovove ljubezni. Kar nekaj časa je trajalo, preden sem mogel moliti k Jehovu, vendar sem to naredil. Pred njim sem izlil svoje srce in ga prosil odpuščanja. Začel sem tudi brati Biblijo in presenetilo me je, kako veliko sem že pozabil in kako malo sem zares vedel o Jehovu.« Čeprav Anton še prestaja zaporno kazen zaradi svojega zločina, mu krajevni Pričevalci pomagajo in je na poti k duhovni ozdravitivi. Anton hvaležno pravi: »Jehovu in njegovi organizaciji se lahko zahvalim, da sem mogel sleči staro osebnost in si z vsakim dnem prizadevam oblačiti novo. Zdaj mi je od vsega najpomembnejši moj odnos z Jehovom.«

Duhovni napredek v vaši strežbi

Jezus Kristus je sledilcem zapovedal, naj oznanjujejo »evangelij kraljestva«. (Matevž 24:14) Kot razmeroma novi oznanjevalec dobre novice v strežbi nimate veliko izkušenj. Kako lahko torej napredujete, da bi ,[temeljito, NW] izpolnili svojo službo‘? (2. Timoteju 4:5)

En način je ta, da začnete razmišljati pozitivno. Naučite se na oznanjevalstvo gledati kot na »zaklad«, prednost. (2. Korinčanom 4:7) Je namreč priložnost, da Jehovu pokažemo svojo ljubezen, zvestovdanost in značajnost. Poleg tega lahko s tem pokažemo svojo skrb do bližnjega. Nesebično razdajanje samega sebe v tem pogledu je lahko vir prave sreče. (Dejanja 20:35)

Jezus sam je na oznanjevalstvo gledal pozitivno. Govoriti drugim o biblijskih resnicah mu je bilo kakor »jed«. (Janez 4:34) Tisto, kar ga je vzgibavalo, da je pomagal drugim, se lahko morda najbolje povzame z njegovo izjavo: »Hočem.« (Matevž 8:3) Jezus je bil do ljudi sočuten, še zlasti do tistih, ki so bili zaradi Satanovega sveta »izmučeni in razkropljeni«. (Matevž 9:35, 36) Ali tudi vi podobno ,hočete‘ pomagati tistim, ki so duhovno v temi in potrebujejo svetlobo iz Božje Besede? Tedaj vas bo gnalo, da se odzovete na Jezusov ukaz: »Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narode.« (Matevž 28:19) Res, spodbudilo vas bo, da boste, kolikor vam le dopuščajo zdravje in razmere, čim več sodelovali v tem delu.

Naslednji ključ do napredka je redno sodelovanje v strežbi – po možnosti vsak teden. Tako ne boste toliko čutili tesnobe in strahu, ki lahko ovirata koga, ki oznanjuje samo občasno. Poleg tega vam bo redno sodelovanje v terenski službi koristilo še drugače. Še bolj boste cenili resnico, si krepili ljubezen do Jehova ter bližnjega, pomagalo pa vam bo tudi tako, da boste imeli kraljestveno upanje vedno pred očmi.

Kaj pa, če vas trenutne okoliščine močno omejujejo pri sodelovanju v oznanjevanju? Če se enostavno ne dá nič prilagoditi, potem je tolažilno vedeti, da je Bog, dokler mu služite z vso dušo, zelo zadovoljen z vsem, kar morete narediti. (Matevž 13:23) Mogoče pa lahko napredujete kako drugače, na primer tako, da pilite svoje oznanjevalske veščine. Kar se tega tiče, se lahko veliko naučite v teokratični strežbeni šoli in na službenem shodu v občini. In čisto naravno je, da bolj ko smo spretni v strežbi, bolj bomo v njej uživali in videli rezultate.

Jasno je torej, da se duhovni napredek ne sme končati z dnevom krsta. Apostol Pavel je glede svojega upanja na nesmrtno življenje v nebesih zapisal: »Bratje, jaz ne mislim sam zase, da sem že dosegel; eno pa delam: pozabivši, kar je zadaj, a vzpenjajoč se po tem, kar je spredaj, hitim proti cilju za darilom nebeškega poklica Božjega v Kristusu Jezusu. Kolikor nas je torej popolnih [zrelih, NW], bodimo teh misli; in če ste v čem drugih misli, tudi to vam razodene Bog.« (Filipljanom 3:13–15)

Da, vsi kristjani, bodisi da upajo na nesmrtnost v nebesih ali na večno življenje v raju na zemlji, se morajo ,vzpenjati‘, tako rekoč stegovati, da dosežejo cilj – življenje! S krstom ste izvrstno startali, vendar je to šele začetek. Še naprej si prizadevajte duhovno napredovati. S shodi in osebnim preučevanjem postanite ,odrasli v mišljenju‘. (1. Korinčanom 14:20, SSP) Bodite sposobni »razumeti [. . .], kaj je širjava in dolžina ter globočina in visočina« resnice. (Efežanom 3:18) Napredek vam bo že sedaj pomagal ohranjati veselje in srečo, lahko pa si boste pridobili tudi gotovo mesto v Božjem novem svetu in tam boste lahko pod vlado Božjega nebeškega Kraljestva večno napredovali!

[Slika na strani 29]

Za to, da najdemo čas za osebno preučevanje, je potrebna disciplina

[Slika na strani 31]

Če bomo pozitivni, nam bo strežba lahko v veselje