Napredujmo po pravilni ustaljeni poti
1 Apostol Pavel je bil na filipsko občino, ki jo je pomagal ustanoviti, še posebej navezan. Hvaležen jim je bil za ljubeznivo gmotno pomoč, in o njih je govoril kot o dobrem zgledu (2. Kor. 8:1-6).
2 Pavlovo pismo Filipljanom navdaja velika ljubezen. Knjiga Insight, 2. zvezek, stran 631, poroča: »V pismu jih spodbuja, naj nadaljujejo s svojo odlično potjo: naj si še dalje prizadevajo za večjo razpoznavnostjo in za tem, da se še trdneje oprimejo besede življenja, močne vere in upanja v prihajajočo nagrado.« Filipljani so se prisrčno odzvali in tako se je vez ljubezni med njimi in apostolom še bolj okrepila. Za nas pa imajo Pavlove besede poseben pomen. Ponujajo nam dober razlog za to, da skrbno razmislimo o njegovem opominu, še zlasti o tem, kar piše v Listu Filipljanom 3:15-17.
3 Potrebno je imeti zrelo mišljenje: Pavel je v Listu Filipljanom 3:15 pisal kot moški z večletnimi izkušnjami. Priznal je, da so Filipljani duhovno napredovali. K njim se je obrnil kot k zrelim kristjanom, ki imajo pravilno mišljenje. Kajti le če je njihovo mišljenje odsevalo ponižnost in cenjenje, lastnosti, ki ju je kazal Jezus, so lahko še naprej bili ,neoporečni in neomadeževani, čisti božji otroci [. . .] držeč se besede življenja‘ (Fil. 2:15‚ 16, EI). Ko beremo te Pavlove besede, bi si morali misliti, da Pavel govori nam. Tudi mi si iskreno želimo, da bi imeli enako mišljenje kakor Jezus in da bi kazali ponižno cenjenje do naših prednosti. V molitvi nenehno prosimo Jehova, da bi nam pri tem, kakor tudi pri drugih stvareh, pomagal (Fil. 4:6‚ 7).
4 Kot odkriva List Filipljanom 3:16, bi si morali vsi prizadevati za napredek. Beseda »napredek« pomeni »pomik naprej, pospeševanje«. Napredne ljudi »zanimajo nove ideje, ugotovitve ali možnosti«. Pavel je želel, da bi Filipljani razumeli, da krščanstvo nikoli ne stagnira, in da se morajo zato tisti, ki ga razglašajo, stalno pomikati naprej. Ti svoj napredni duh kažejo tako, da so se pripravljeni samopreiskovati, da so pripravljeni priznati svoje slabosti in seči po vsem, kar bi jim omogočilo storiti več ali pa izboljšati kakovost tega, kar so delali doslej. Danes se Jehovova zemeljska organizacija postopoma vztrajno pomika naprej ter celo širi svoje področje delovanja in izboljšuje razumevanje Božje Besede. Vsak od nas mora hoditi v koraku z njo, izkoristiti vse njene priprave ter obširno sodelovati v njenem delu.
5 Napredek zahteva pravilno ustaljeno pot: Pavel je v nadaljevanju spodbudil svoje brate, naj »pravilno stopajo naprej po ustaljeni poti« (Fil. 3:16, NW). Pravilno pomeni, da je treba ljudi in stvari v primerjavi z drugimi postaviti na pravo mesto ter se dobro vesti. Kristjani v Filipih so vztrajali na pravem mestu, bili so povezani z Jehovovo organizacijo in drug z drugim. Njihovo življenje je vodil zakon ljubezni (Jan. 15:17; Fil. 2:1‚ 2). Pavel jih je še spodbudil, naj bo njihovo ,življenje, kakor se spodobi evangeliju‘ (Fil. 1:27). Za današnje kristjane je potreba po pravilnosti in dobrem vedenju prav tako pomembna.
6 Ustaljena pot je izpeljava kakega postopka tako, kakor je v navadi. Močno je povezana z običajnim načinom opravljanja česa. Kadar se moramo odločati o tem, kaj bomo nadalje storili, nam je v prednost, če imamo ustaljeno pot, saj se nam ni treba ustavljati in razmišljati; oblikovali smo si namreč vzorec, po katerem delamo že iz navade.
7 Pravilna teokratična ustaljena pot obsega dobre, koristne ter bogaboječe navade in običaje. Te pa so namenjene temu, da bi se duhovno krepili, pomagali drugim in, če je mogoče, storili še več v Jehovovi službi. Da bi v teh ciljih uspeli in jih dosegli, pa moramo vzpostaviti in razvijati ustaljeno pot. To lahko delamo tako, da osebno preučujemo, redno obiskujemo shode in sodelujemo v delu oznanjevanja.
8 Glavne sestavine pravilne ustaljene poti: Dve od glavnih sestavin sta »točno spoznanje in popolna razpoznavnost« (Fil. 1:9, NW). Osebno preučevanje utrjuje našo vero, veča cenjenje do resnice in nas spodbuja k dobrim delom. Toda nekateri so ugotovili, da je težko biti dosleden pri svojih preučevalnih navadah. Za enega od glavnih vzrokov so navedli pomanjkanje časa.
9 Ne da se dovolj poudariti koristi dnevnega branja Biblije. Biblijski pouk je namreč za vse ,koristen‘ (2. Tim. 3:16‚ 17). Kako naj poleg vsakodnevnih opravil najdemo še čas za preučevanje Biblije? Nekateri so ugotovili, da bi lahko vsako jutro vstali nekaj minut prej in preučevali, ko so njihove misli še zbrane. Drugi pa ugotavljajo, da je bolje, če berejo zvečer, nekaj minut pred spanjem. Žene, ki so tudi čez dan doma, bi si morda utegnile vzeti nekaj časa popoldan, preden drugi pridejo iz službe ali šole. V svojo tedensko navado preučevanja so nekateri poleg rednega branja Biblije vključili tudi branje Stražnih stolpov starejših letnikov.
10 Kadar razvijemo kakšne nove navade, obstaja resnična možnost, da bo prišlo do boja med njimi in našimi starimi navadami. Včasih smo morda radi naš prosti čas porabili za kakšne nepomembne dejavnosti. Odpovedati se temu gotovo ni lahko. Nihče nam ne bo narekoval naših preučevalnih navad, niti se od nas ne zahteva, naj poročamo, kaj smo v zvezi s tem že naredili. Doslednost pri naših preučevalnih navadah je predvsem odvisna od tega, ali cenimo, ,kar je boljše‘, in ali smo pripravljeni odkupiti »čas« (Fil. 1:10; Efež. 5:16).
11 Pri našem duhovnem napredku imajo pomembno vlogo krščanski shodi. Na njih namreč dobimo potreben pouk in spodbudo. Shodi so torej naslednji bistveni del naše pravilne ustaljene poti. Njihovo pomembnost je poudaril Pavel. Obiskovanje shodov ni le ena od možnosti, ki jo lahko izberemo. (Heb. 10:24‚ 25)
12 Kako naj bi se odsevala pravilnost, ko načrtujemo, kaj bomo delali čez teden? Nekateri si najprej rezervirajo čas za svoje osebne opravke, čas, ki jim ostane, pa namenijo shodom. Toda morali bi narediti obratno. Prednost bi morali dati tedenskim shodom, druge dejavnosti pa prilagoditi njim.
13 Da bi lahko bili na shodih redni, je treba dobro načrtovati in kot družina sodelovati. Večina izmed nas je med tednom zelo zaposlena in nas pogosto preganja čas. Zato mora družina, če je le mogoče, načrtovati večerjo dovolj zgodaj, da bodo zatem imeli še čas se najesti ter urediti in pravočasno prispeti na shod. K temu lahko družinski člani prispevajo na različne načine.
14 Če hočemo napredovati po pravilni ustaljeni poti, je redno oznanjevanje neobhodno. Vsak od nas se jasno zaveda tehtne odgovornosti oznanjevanja kraljestvenega sporočila. To nas pravzaprav naredi za Jehovove priče (Iza. 43:10). Ker je to najnujnejše in najkoristnejše delo, ki se danes opravlja, na njega nikakor ne moremo gledati kot na postranski del naše ustaljene poti. Pavel je svetoval: »Prinašajmo vedno hvalno daritev Bogu, to je ,sad ustnic‘, ki proslavljajo ime njegovo« (Heb. 13:15).
15 Ko vsak teden načrtujemo, kaj bomo delali, bi morali nekaj časa določiti tudi za oznanjevanje. Občina verjetno nekajkrat na teden organizira shode za oznanjevanje in lahko se odločimo, katerih od njih se bomo udeležili. Dobro bi bilo, če bi uredili tako, da bi sodelovali v vsaki veji službe: v delu po hišah z revijami ali drugo literaturo, opravljanju ponovnih obiskov in vodenju biblijskih poukov. Vnaprej lahko načrtujemo celo priložnostno pričevanje tako, da imamo pri roki literaturo in smo pozorni na priložnosti, ko bi lahko s kom začeli pogovor. Ker pa na oznanjevanje običajno gremo z drugimi, se moramo tudi pozanimati, kakšen načrt imajo oni, da bi se za oznanjevanje lahko dogovorili takrat, ko obema ustreza.
16 Našo navado oznanjevanja bi morali ohraniti kljub ravnodušnosti na področju. Že vnaprej vemo, da se jih bo le peščica ugodno odzvala (Mat. 13:15; 24:9). Ezekielu je bilo naročeno, naj oznanja ljudem, ki so bili ,uporni, brezsramni in trdega srca‘. Jehova mu je obljubil pomoč, ko je rekel, da mu bo naredil »obličje tako trdo, kakor je njih obličje«, trdo »kakor diamant, trše od kremena« (Ezek. 2:3‚ 4; 3:7-9, EI). Da bi za oznanjevanje imeli pravilno ustaljeno pot, moramo torej biti vztrajni.
17 Dobri zgledi za posnemanje: Večina od nas bolje oznanjuje, če ima nekoga, ki prednjači. Pavel je skupaj s svojimi tovariši dal dober zgled. In druge je spodbudil, naj ga posnemajo (Fil. 3:17). Njegova ustaljena pot je obsegala vse elemente, ki so bili potrebni, da je ostal duhovno močan.
18 Tudi mi danes smo blagoslovljeni z odličnimi zgledi. Pavel je v Listu Hebrejcem 13:7 takole spodbujal: »Spominjajte se vodnikov svojih, [. . .] ozirajoč se v izhod njih življenja, posnemajte njih vero.« Čeprav je naš Vzor vsekakor Jezus, pa lahko posnemamo vero tistih, ki prednjačijo. Enako kakor Pavel, naj bi se tudi starešine zavedali, da morajo biti drugim dober zgled. Medtem ko so njihove osebne okoliščine lahko različne, pa bi vsak od njih moral biti zmožen držati se pravilne ustaljene poti, tako da na prvo mesto daje delo v prid Kraljestva. Četudi imajo starešine obveznosti do posvetne zaposlitve in do družine, pa bi morali imeti dobre navade osebnega preučevanja, obiskovanja shodov in morali bi prednjačiti v oznanjevanju. Če bodo starešine dokazovali, da so ,svoji hiši dobri gospodarji‘, bodo vsi v občini spodbujeni, da se držijo pravilne ustaljene poti (1. Tim. 3:4, 5).
19 Cilji v novem službenem letu: Začetek novega službenega leta je primeren čas, da razmislimo o svoji ustaljeni poti. Kaj kaže pregled naše dejavnosti v preteklem letu? Ali smo našo dejavnost uspeli obdržati vsaj na isti ravni ali pa smo jo morda razširili? Morda smo zdaj temeljitejši pri svojem osebnem preučevanju. Morda bolj redno obiskujemo shode ali pa smo morda povečali našo službo in sodelovali v pomožni pionirski službi. Morda pa lahko pokažemo na določena dobra krščanska dela, ki smo jih storili za druge v občini ali družini. Če je tako, potem smo lahko veseli, da smo ravnali boguvšečno. Imamo dober razlog, da ,v tem še bolj napredujemo‘ (1. Tes. 4:1, EI).
20 Kaj pa, če je bila naša ustaljena pot nekako nedosledna oziroma nestalna? Kako je to vplivalo na našo duhovnost? Ali je bil naš napredek iz kakšnega razloga oviran? Da bi se to izboljšalo, je treba za pomoč najprej prositi Jehova (Filipljanom 4:6‚ 13). O svojih potrebah se pogovorite z drugimi v družini, prosite jih, naj vam pomagajo pri urejanju vaše ustaljene poti. Če imate probleme, prosite za pomoč starešine. Če se bomo iskreno trudili in upoštevali Jehovova navodila, smo lahko prepričani, da se bomo ognili temu, da bi ,bili nedelavni in nerodovitni‘ (2. Pet. 1:5-8).
21 Če bomo hodili po pravilni ustaljeni poti, bomo blagoslovljeni. Za to se izplača potruditi. Ker ste odločeni napredovati po pravilni ustaljeni poti, »ne popuščajte v vnemi, pač pa bodite goreči v duhu, služite Gospodu« (Rim. 12:11, EI). (Če želite to še bolj raziskati, poglejte Stražni stolp od 1. septembra 1985, stran 11-14.)