Tihik – zaupanja vreden sohlapec

TIHIK je večkrat potoval z apostolom Pavlom in bil njegov sel. Bil je poslanec, ki so mu lahko zaupali denar in nadzorniške odgovornosti. Ker Sveto pismo osvetljuje njegovo zanesljivost – vrlino, potrebno vsem kristjanom – vas bo o njem morda zanimalo še kaj več.

Pavel je Tihika opisoval kot ,ljubljenega brata in zvestega služabnika in sohlapca v Gospodu‘. (Kološanom 4:7) Zakaj ga je apostol imel za takega?

Misija za pomoč Jeruzalemu

Okrog leta 55 n. š. so se kristjani v Judeji znašli v gmotni stiski. Pavel je zato skupaj z evropskimi in maloazijskimi občinami organiziral zbiranje sredstev pomoči. Pri tej misiji je sodeloval tudi Tihik, ki je bil iz azijskega območja.

Pavel je dal napotke, kako voditi to zbiranje, in nato predlagal, naj v Jeruzalem pošljejo zaupanja vredne može oziroma da gredo tja z njim in nesejo, kar so uspeli zbrati. (1. Korinčanom 16:1–4) Ko se je odpravil na dolgo potovanje iz Grčije v Jeruzalem, ga je spremljalo nekaj mož, med katerimi je bil očitno tudi Tihik. (Dejanja 20:4) Tako velika druščina je bila potrebna verjetno zato, ker so nosili denar, ki jim ga je zaupalo več občin. Pomemben dejavnik pri tem je najbrž bila potreba po varnosti, saj so varno potovanje ogrožali razbojniki. (2. Korinčanom 11:26)

Pavla sta v Jeruzalem spremljala Aristarh in Trofim, zato nekateri sklepajo, da so isto verjetno naredili tudi Tihik in drugi. (Dejanja 21:29; 24:17; 27:1, 2) Zaradi Tihikovega sodelovanja v tem programu pomoči ga je marsikateri omenjal kot »brata«, ki je v Grčiji pomagal Titu pri vodenju zbiranja, poleg tega pa so ga tudi »cerkve [. . .] izvolile za sopotnika [Pavlovega] s tem milodarom«. (2. Korinčanom 8:18, 19; 12:18) Prva naloga, ki jo je Tihik izpolnil, je bila odgovorna, in druga prav tako.

Iz Rima v Kolose

Pet ali šest let kasneje (60⁠–61 n. š.) je Pavel v Rimu upal, da bo izpuščen iz prvega ujetništva. Z njim je bil Tihik, več sto kilometrov stran od doma. Slednji se je zdaj vračal v Azijo. Pavlu je to omogočilo, da je razposlal pisma krščanskim občinam na tem področju in da je poslal Filemonovega pobeglega sužnja Onezima nazaj v Kolose. Tihik in Onezim sta nosila vsaj tri pisma, ki so danes del biblijskega kanona: eno Efežanom, eno Kološanom in eno Filemonu. Eno pismo je bilo verjetno prineseno tudi občini v Laodiceji, kakih 18 kilometrov oddaljenem mestu od Kolos. (Efežanom 6:21; Kološanom 4:7–9, 16; Filemonu 10–12)

Tihik ni bil zgolj pismonoša. Bil je zaupanja vreden osebni sel, kajti Pavel je zapisal: »Kako je pri meni, vam naznani vse Tihik, ljubljeni brat in zvesti služabnik in sohlapec v Gospodu, ki ga prav zato pošiljam k vam, da zveste, kako je pri nas, in da izpodbudi srca vaša.« (Kološanom 4:7, 8)

Strokovnjak E. Randolph Richards izjavlja, da nosilec pisma »ni bil le vez pisanja, ampak pogosto tudi osebna vez med piscem in prejemniki. [. . .] Zaupanja vreden raznašalec je bil potreben [zato], ker je pogosto prenašal dodatne informacije. Pisec je morda v pismu na kratko opisal okoliščine, velikokrat še s svojimi ugotovitvami, od raznašalca pa se je pričakovalo, da prejemniku izčrpno pove vse podrobnosti.« Pismo je morda obravnavalo nauke in nujne zadeve, toda drugo je ustno prenesel kak zaupanja vreden poslanec.

Pisma Efežanom, Kološanom in Filemonu ne povedo veliko o tem, kako je bilo s Pavlom. Tihik je tako moral prenesti osebna sporočila, pojasniti Pavlove okoliščine v Rimu in dovolj dobro doumeti razmere v občinah, da jih je mogel spodbuditi. Takšna sporočila in odgovornosti so zaupali samo tistim, na katere so se lahko zanesli, da bodo zvesto predstavljali pošiljatelja. In Tihik je bil takšen človek.

Nadzor na oddaljenih dodelitvah

Ko so Pavla izpustili iz hišnega pripora v Rimu, je razmišljal o tem, da bi na otok Kreto poslal bodisi Tihika ali Artema. (Titu 1:5; 3:12) Apostol je med svojo drugo zaporno kaznijo v Rimu (verjetno okrog 65. n. š.) zopet poslal Tihika v Efez, verjetno da nadomesti Timoteja, ki je bil takrat morebiti na poti k Pavlu, da bi mu stal ob strani. (2. Timoteju 4:9, 12)

Ali je Tihik v tem obdobju šel na Kreto in v Efez, ni znano. Vendar take pripombe nakazujejo, da je vse do zadnjih let službe apostola Pavla ostal eden njegovih tesnih družabnikov. Če je Pavel razmišljal o tem, da bi Tihika poslal na odgovorne in morda zahtevne misije namesto Timoteja ali Tita, potem je očitno, da je Tihik postal zrel krščanski nadzornik. (Primerjaj 1. Timoteju 1:3; Titu 1:10–13.) Ker je bil pripravljen potovati in delati na oddaljenih dodelitvah, je bil koristen Pavlu in celi krščanski občini.

Danes samopožrtvovalni kristjani radovoljno služijo Bogu v krajevnih občinah Jehovovih prič ali pa se dajejo na razpolago za pospeševanje dela v prid Kraljestva drugod. Tisoči so z veseljem sprejeli nalogo misijonarja, potujočega nadzornika, mednarodnega služabnika pri gradbenih projektih, na svetovnem sedežu Watch Tower Society ali v kateri od njenih podružnic. Tako kakor Tihik ne zbujajo pozornosti, a trdo delajo, so ,zvesti služabniki‘, dragi Bogu in ljubljeni od sokristjanov kot zaupanja vredni ,sohlapci v Gospodu‘.