Jehova spolni, kar obljubi zvestim

»Zvest je on, ki je obljubil.« (HEBREJCEM 10:23)

1., 2. Zakaj lahko popolnoma zaupamo v spolnitev Jehovovih obljub?

JEHOVA svoje služabnike prosi, naj si pridobijo trdno vero vanj in v njegove obljube ter jo tudi ohranijo. S takšno vero lahko človek Jehovu popolnoma zaupa, da bo naredil, kar je obljubil. Bog je v svoji navdihnjeni Besedi namreč objavil: »Prisegel je GOSPOD nad vojskami, rekoč: Gotovo, kakor sem se namenil, tako se zgodi, in kakor sem sklenil, tako ostane.« (Izaija 14:⁠24)

² Iz izjave »Prisegel je GOSPOD nad vojskami« je razvidno, da se je Jehova zavezal, da bo spolnil svoje obljube. Zato v njegovi Besedi lahko beremo: »Upaj v GOSPODA iz vsega srca svojega, na umnost svojo pa se ne zanašaj. Na vseh potih svojih ga spoznavaj, in on ravne naredi steze tvoje.« (Pregovori 3:5, 6) Kadar zaupamo v Jehova in se pustimo voditi njegovi modrosti, bomo zanesljivo hodili po stezah, ki vodijo v večno življenje, saj je Božja modrost ‚drevo življenja za nje, ki se je poprimejo‘. (Pregovori 3:18; Janez 17:⁠3)

Resnična vera v starih časih

3. Kako je Noe pokazal, da veruje Jehovu?

³ To, da je Jehova zanesljiv, potrjuje zapis o tem, kako je ravnal s tistimi, ki so imeli resnično vero. Pred več kot 4400 leti je denimo povedal Noetu, da bo svet, v katerem živi, uničen v vesoljnem potopu. Naročil mu je, naj zgradi veliko barko, v kateri se bodo lahko rešili ljudje in živali. In kako se je Noe odzval? V Listu Hebrejcem 11:7 beremo: »Po veri je prejel Noe vest o tem, kar se še ni videlo, in boječ se, je napravil barko u rešenje hiše svoje.« Zakaj je Noe veroval nečemu, kar se dotlej še ni zgodilo, nečemu, »kar se še ni videlo«? Zato ker je vedel že dovolj o tem, kaj vse je Bog dotlej storil za človeško družino, da je lahko doumel, da vse, kar reče, tudi uresniči. Zato je bil prepričan, da bo tudi potop prišel. (1. Mojzesova 6:9–22)

4., 5. Zakaj je Abraham popolnoma zaupal Jehovu?

⁴ Nadaljnji zgled resnične vere je Abraham. Pred skoraj 3900 leti mu je Bog naročil, naj žrtvuje sina Izaka, edinega sina, ki ga je imel z ženo Saro. (1. Mojzesova 22:1–10) In kako se je odzval? V Listu Hebrejcem 11:17 beremo: »Po veri je daroval Abraham Izaka, ko je bil izkušan.« Vendarle ga je Jehovov angel zadnji trenutek zadržal. (1. Mojzesova 22:11, 12) Toda kako je Abraham lahko sploh pomislil, da bi storil kaj takega? Ker je, kot piše v Listu Hebrejcem 11:19, tudi ‚pomislil, da more Bog zbuditi [Izaka] iz mrtvih‘. Kako pa je Abraham lahko veroval v vstajenje, ko česa takega še ni videl, niti ni bilo o tem še nobenega poročila?

⁵ Spomnimo se, da je bila Sara stara 89 let, ko jima je Bog obljubil sina. Sarina maternica ni bila več sposobna roditi otrok, bila je tako rekoč mrtva. (1. Mojzesova 18:9–14) Toda Bog jo je oživil in Sara je lahko rodila Izaka. (1. Mojzesova 21:1–3) Tako je Abraham vedel, da lahko Bog, ki je mogel oživiti Sarino mrtvo maternico, oživi tudi Izaka, če bi to bilo treba. V Listu Rimljanom 4:20, 21 o Abrahamu piše: »Glede na obljubo Božjo [. . .] ni dvomil v nejeveri, temuč ojačil se je v veri, in davši čast Bogu, je bil popolnoma prepričan, da ima moč tudi storiti, kar je obljubil.«

6. Kako je Jozue izrazil zaupanje v Jehova?

⁶ Jozua je pred dobrimi 3400 leti, ko je bil star že prek sto let in je že vse življenje okušal, kako zanesljiv je Bog, takole povedal, zakaj mu tako trdno zaupa: »Spoznajte torej z vsem svojim srcem in z vso dušo svojo, da ni izginila ne ena beseda iz vseh dobrih obljub, ki jih je za vas govoril GOSPOD, Bog vaš; vse se je uresničilo, ne ena beseda ni izginila.« (Jozue 23:⁠14)

7., 8. Kaj so za svojo rešitev v prvem stoletju naredili zvesti kristjani in zakaj?

⁷ Tudi pred kakimi 1900 leti so mnogi ponižni ljudje dokazali resnično vero. Po spolnjevanju biblijskih prerokb so ugotovili, da je Jezus Mesija in sprejeli njegove nauke. Ker so torej imeli tak trden temelj – dejstva in Hebrejske spise – so verovali temu, kar je Jezus učil. Tako so mu verjeli tudi, ko je povedal, da nad Judejo in Jeruzalem zaradi njune nezvestobe prihaja Božja obsodba. Tudi ko jim je naročil, kaj morajo narediti, če se hočejo rešiti, so tako storili.

⁸ Jezus je vernim naročil, naj pobegnejo, ko bo Jeruzalem oblegala vojska. Rimska vojska je leta 66 n. š. res prišla nad Jeruzalem. Toda iz nepojasnjenega vzroka se je tudi umaknila. To pa je bil za kristjane znak, da zapustijo mesto, saj je Jezus rekel: »Kadar boste pa videli, da vojske oblegajo Jeruzalem, tedaj vedite, da se je približalo razdejanje njegovo. Takrat naj, kateri so v Judeji, zbeže na gore, in kateri so sredi mesta, naj se izselijo, in kateri so na deželi, naj ne hodijo v mesto.« (Lukež 21:20, 21) Tisti, ki so resnično verovali, so zapustili Jeruzalem in njegovo okolico ter zbežali na varno.

Posledice nevere

9., 10. a) Kako so verski voditelji pokazali, da ne verujejo Jezusu? b) Kakšne so bile posledice nevere?

⁹ Kaj pa so storili tisti, ki takšne resnične vere niso imeli? Niso zbežali, ko so imeli priložnost za to. Mislili so, da jih njihovi voditelji lahko rešijo. Pa saj so tudi voditelji in njihovi privrženci lahko videli dokaze, da je Jezus Mesija. Zakaj potem niso priznavali tega, kar je rekel? Ker je bilo njihovo srce hudobno. To je bilo zelo očitno nekoč, ko so videli, koliko navadnih ljudi se je zgrinjalo k Jezusu in verovalo vanj, potem ko je obudil Lazarja. Janezov evangelij 11:47, 48 takole poroča: »Višji duhovniki in farizeji torej skličejo veliki zbor [Judovsko višje sodišče] in reko: Kaj čemo storiti? kajti ta človek [Jezus] dela veliko čudežev. Če ga tako pustimo, bodo vsi verovali vanj; in pridejo Rimljani in nam vzemo i zemljo i narod.« V 53. vrstici še pristavi: »Od tega dne torej se posvetujejo, kako naj ga umore.«

¹⁰ Kako izreden čudež je storil Jezus – Lazarja je obudil od mrtvih! Pa vendar so ga verski voditelji za to hoteli umoriti. Kako zelo so hudobni, se je videlo tudi po tem, ko so se ‚višji duhovniki posvetovali, da bi tudi Lazarja umorili; ker so mnogi izmed Judov hodili tja zavoljo njega in so sprejemali vero v Jezusa‘. (Janez 12:10, 11) Lazar je komaj vstal od mrtvih, oni pa so ga že hoteli videti mrtvega! Nič jim ni bilo mar za Božjo voljo, niti za dobro ljudi. Bili so sebični, mar jim je bilo le za njihov položaj in prednosti. »Ljubili so slavo pri ljudeh bolj nego slavo pri Bogu.« (Janez 12:43) Toda za to svojo nevero so morali plačati. Leta 70 n. š. se je rimska vojska vrnila ter uničila njihovo mesto in njihov narod, pa tudi mnoge od njih.

Izrazi vere danes

11. Kako so nekateri dokazali vero na začetku tega stoletja?

¹¹ Tudi v tem stoletju so živeli in še živijo mnogi možje in žene z resnično vero. Na začetku dvajsetega stoletja so ljudje denimo na splošno pričakovali mirno, srečno prihodnost. Toda tisti, ki so verovali Jehovu, so takrat oznanjali, da človeštvo vstopa v obdobje največjega gorja. To je namreč napovedala Božja Beseda v 24. poglavju Matevževega evangelija, v 3. poglavju Drugega lista Timoteju in še kje. Kar so ti verni ljudje govorili, se je tudi zgodilo. Začelo se je leta 1914, s prvo svetovno vojno. Svet je čisto zares vstopil v napovedane ‚zadnje dni‘, v ‚nevarne čase, v katerih je težko shajati‘. (2. Timoteju 3:1, NW) Kako to, da so Jehovovi služabniki tedaj poznali resnico o vsem tem, drugi pa ne? Ker so, enako kot Jozua, verovali, da niti ena Jehovova beseda ne bo izginila.

12. V spolnitev katere Jehovove obljube so Božji služabniki popolnoma prepričani?

¹² Danes je tistih, ki služijo Jehovu in mu zaupajo, po vsem svetu že skoraj šest milijonov. Vsi ti vedo, da bo Bog kmalu pokončal to pokvarjeno nemoralno stvarnost, saj jim to priča spolnjevanje Njegove preroške besede. Trdno so prepričani, da je blizu čas, ko bodo videli uresničitev besed iz Prvega Janezovega lista 2:17, kjer piše: »Svet gine in poželenje njegovo; kdor pa dela voljo Božjo, ostane vekomaj.« Vsi, ki Jehovu služijo, mu tudi popolnoma zaupajo, da bo spolnil to obljubo.

13. Kako daleč lahko gre vaše zaupanje v Jehova?

¹³ Kako daleč pa lahko gre vaše zaupanje v Jehova? Jehovu lahko zaupate tudi za ceno lastnega življenja! Četudi bi svoje življenje, ker mu služite, izgubili, vas bo obudil v veliko boljše življenje. Jezus nam namreč zagotavlja: »Pride ura, ob kateri zaslišijo vsi, ki so v grobih [torej, ki so v Božjem spominu], glas njegov in pridejo ven.« (Janez 5:28, 29) Ali poznate kakega zdravnika, političnega voditelja, znanstvenika, poslovneža, ali katerega drugega človeka, ki bi lahko naredil kaj takega? Vsi ti so do sedaj dokazali, da tega ne zmorejo. Jehova pa to lahko stori in tudi bo!

Čudovita prihodnost za zveste

14. Kakšno čudovito prihodnost obljublja Božja Beseda zvestim?

¹⁴ Jezus je pokazal, da bo ta novi svet pod Božjim nebeškim kraljestvom gotovo nastopil, ko je rekel: »Blagor krotkim, ker oni bodo podedovali zemljo.« (Matevž 5:5) S tem je potrdil Božjo obljubo iz Psalma 37:29: »Pravični podedujejo deželo [zemljo, NW] in prebivali bodo večno v njej.« Tudi malo pred svojo smrtjo, je zločincu, ko je ta izrazil vero vanj, rekel: »Boš z menoj v raju.« (Lukež 23:43) Jezus bo kot kralj Božjega kraljestva gotovo poskrbel, da bo ta moški obujen na zemlji in imel možnost večno živeti v tem raju. Tudi danes lahko vsi, ki verujejo v Jehovovo kraljestvo z veseljem pričakujejo, da bodo živeli v raju, ko bo ‚[Bog] obrisal vse solze ž njih oči; in smrti ne bode več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bode več‘. (Razodetje 21:⁠4)

15., 16. Zakaj bo v novem svetu življenje tako mirno?

¹⁵ Preselimo se zdaj v mislih za nekaj trenutkov v ta novi svet. Zamislimo si, da smo že v njem. Že kar takoj, si ne moremo kaj, da ne bi opazili, kako so vsi ljudje srečni in prebivajo skupaj v popolnem miru. Živijo v podobnih razmerah, kot so tiste, opisane v Izaiju 14:7: »Pokojna, mirna je zdaj vsa zemlja; nastalo je glasno petje.« Zakaj takšno vzdušje? No, vidimo lahko, da hiše nimajo ključavnic. Te so namreč nepotrebne, saj ni zločinov ali nasilja. Tako je, kot napoveduje Božja Beseda: »Sedeli bodo vsak pod svojo trto in pod svojo smokvo, in nihče jih ne bo strašil.« (Miha 4:⁠4)

¹⁶ Tudi vojn ni več, saj so v tem novem svetu prepovedane. Vse orožje je predelano v povsem miroljubno delovno orodje. Napoved iz Izaija 2:4 se je torej do konca spolnila: »Pokujejo meče svoje v lemeže in sulice svoje v srpe; narod ne dvigne meča nad narod, in več se ne bodo učili bojevati.« Torej je to tisto, kar smo pričakovali! Ampak kako to? Mnogi prebivalci novega sveta so se namreč tega naučili že takrat, ko so v starem svetu služili Bogu.

17. Kakšne razmere bodo prevladovale pod Božjim kraljestvom?

¹⁷ Opazite pa lahko še nekaj. Ni revščine; nihče ne živi v napol podrti baraki, nihče ni v ponošeni, strgani obleki in nihče ni brez doma. Vsak ima udoben dom in lepo urejeno zemljišče, posejano z lepimi drevesi in ljubkimi cveticami. (Izaija 35:1, 2; 65:21, 22; Ezekiel 34:27) Tudi lakote ni več, saj je Bog spolnil svojo obljubo, da bo obilo hrane za vse: »Preobilo bode žita v deželi, do vrhov gorá.« (Psalm 72:16) Prav res: pod vodstvom Božjega kraljestva se po vsej zemlji razteza prelep raj, kakršnega si je Bog zamislil že v Edenu. (1. Mojzesova 2:⁠8)

18. Kaj v novem svetu ne bo več zastraševalo ljudi?

¹⁸ Gotovo pa se čudite tudi temu, koliko energije imajo vsi. Zdaj imajo namreč popolno telo in um. Bolezni, bolečin in smrti ni več. Nikogar ni na invalidskem vozičku ali na bolniški postelji. Vse to je za vedno prešlo. (Izaija 33:24; 35:5, 6) Tudi nobena žival ni več nevarna človeku, saj jih je Bog s svojo močjo umiril! (Izaija 11:6–8; 65:25; Ezekiel 34:⁠25)

19. Zakaj bo sleherni dan v tem novem svetu dan ‚radovanja‘?

¹⁹ Kako čudovito družbo tvorijo zvesti prebivalci tega novega sveta! Vse, svoje moči in sposobnosti ter zemeljska bogastva, posvečajo namesto škodljivim koristnim ciljem, namesto tekmovanju pa medsebojnemu sodelovanju. Vsakemu, ki ga srečate, lahko zaupate, saj so vsi, kot je to obljubil Bog, ‚Jehovovi učenci‘. (Izaija 54:13) Vsi se pustijo voditi Božjim zakonom, zato je zemlja »polna spoznanja [Jehovovega], kakor vode pokrivajo morja globočino«. (Izaija 11:9) Zares: slednji dan v tem novem svetu je, kot beremo v Psalmu 37:11, da bo, dan ‚radovanja‘.

Srečna prihodnost zagotovljena

20. Kaj moramo delati, da bi lahko uživali mirno prihodnost?

²⁰ Kaj moramo zato delati, da bi to srečno prihodnost okusili tudi mi? Na to nam odgovarja Izaija 55:6: »Iščite GOSPODA [Jehova, NW], dokler ga morete najti, kličite ga, dokler je blizu!«​ Iskati pa bi ga morali s stališčem, kakršno je opisano v Psalmu 143:10: »Uči me delati po volji tvoji, ker ti si moj Bog.« Vsi, ki tako delajo, lahko pred Jehovom hodijo brezmadežno v teh zadnjih dneh in se lahko veselijo prelepe prihodnosti. »Opazuj poštenega in glej pravičnega: res, bodočnost ima mož miru. Prestopniki pa poginejo vsi skupaj, zarod brezbožnih se iztrebi.« (Psalm 37:37, 38)

21., 22. Kaj Jehova sedaj oblikuje in kako poteka izobraževanje?

²¹ Jehova prav zdaj iz vsakega naroda kliče vse, ki želijo spolnjevati njegovo voljo. Oblikuje jih v temelj svoje nove zemeljske družbe, kot to napoveduje Biblija: »V poslednjih dneh [zdaj, ko mi živimo] [. . .] mnoga ljudstva pojdejo, govoreč: Pridite, da gremo na goro GOSPODOVO [k njegovemu vzvišenemu pravemu čaščenju], [. . .] da bi nas učil o potih svojih in da bomo hodili po stezah njegovih!« (Izaija 2:2, 3)

²² Razodetje 7:9 te ljudi opisuje kot ‚veliko množico iz vsakega naroda in iz vseh rodov in ljudstev in jezikov‘. Vrstica 14 še pristavi: »To so tisti, ki prihajajo iz stiske velike.« Preživeli so konec tega sveta. V ta temelj novega sveta zdaj združuje svoje moči že skoraj šest milijonov ljudi, vsako leto pa ta postaja močnejši še za mnogo novih. Vsi ti zvesti Jehovovi služabniki se sedaj učijo za življenje v Božjem novem svetu. Pridobivajo si duhovne in druge sposobnosti, da bodo lahko to zemljo spremenili v raj. Popolnoma so prepričani, da bo raj nekoč postal resničnost, saj ‚je zvest on, ki je obljubil‘. (Hebrejcem 10:⁠23)

Ponovitvene točke

◻ Kakšne so bile posledice nevere v prvem stoletju?

◻ Kako daleč lahko gredo Božji služabniki v zaupanju v Jehova?

◻ Kaj zvestim prinaša prihodnost?

◻ Kaj moramo delati, da bi si zagotovili srečno prihodnost v Božjem novem svetu?

[Slika na strani 18]

Jehova prav zdaj oblikuje temelj nove zemeljske družbe