»Časti Jehova s svojimi dragocenostmi« – kako?
»ČASTI GOSPODA z blagom svojim [Jehova s svojimi dragocenostmi, NW] in s prvinami vseh pridelkov svojih.« V teh navdihnjenih modrih besedah, zapisanih pred kakimi 2600 leti, se skriva ključ do obilja Jehovovih blagoslovov, kot je pisec to pokazal z naslednjimi besedami: »Tako se bodo polnile z obilostjo žitnice tvoje, in mošt poteče zvrhoma iz kadi tvojih.« (Pregovori 3:9, 10)
Kaj pa pomeni častiti Boga? Kaj so dragocenosti, s katerimi naj bi ga častili? In kako lahko to počnemo?
»Časti Jehova«
Glavna hebrejska beseda za čast, kavóhd, v Svetem pismu dobesedno pomeni »teža«. Zato častiti nekoga pomeni imeti ga/jo za pomembnega/-o, impresivnega/-o oziroma nekaj vrednega/-o. Druga hebrejska beseda za čast, yeqár, se prevaja tudi s »cenjen« in »cenjene reči«. Podobno je v Bibliji s »čast« prevedena tudi grška beseda timé, ki izraža idejo čislanja, vrednosti, cenjenosti. Potemtakem nekdo časti drugega tako, da ga močno spoštuje in čisla.
Izkazovanje časti pa ima še drugi vidik. Pretehtajmo pripoved o zvestem Judu Mardoheju, ki je ob neki priložnosti razgalil zaroto, zaradi katere je bilo v nevarnosti življenje Ahasvera, kralja staroveške Perzije. Ko je kralj pozneje ugotovil, da Mardoheja za to niso z ničimer počastili, je svojega ministrskega predsednika Hamana vprašal, kako bi lahko kralj najbolje počastil nekoga, ki mu je v zadovoljstvo. Haman je mislil, da bo tako počaščen on sam, toda kako se je motil! No ja, Haman je dejal, da bi takšnega človeka morali odeti v ,kraljevska oblačila‘ in mu dati jahati »konja, na katerem jezdi kralj«. Sklenil je: »Posade [naj ga] na konja, in vodijo po mestnih ulicah ter kličejo pred njim: Tako se godi možu, ki ga kralj želi počastiti!« (Estera 6:1–9) V tem primeru je častiti nekoga pomenilo javno ga hvaliti, tako da bi ga vsi ljudje visoko čislali.
Podobno lahko tudi Jehova častimo na dva načina: tako da ga osebno močno spoštujemo in da ga javno povišujemo s sodelovanjem pri javnem razglaševanju njegovega imena in s podpiranjem tega dela.
,Vaše dragocenosti‘ – kaj so te?
Med te dragocenosti gotovo spadajo naše življenje, čas, talenti in moč. Kaj pa gmotno imetje? Razmislimo, kaj je rekel Jezus, ko je videl, da je revna vdova spustila v tempeljski nabiralnik novčiča majhne vrednosti. Dejal je: »Resnično vam pravim, da je ta uboga vdova vrgla več nego vsi: zakaj vsi ti [ki so prispevali] so vrgli od obilosti svoje v dar Bogu, a ta je od uboštva svojega vrgla ves živež svoj, ki ga je imela.« (Lukež 21:1–4) Jezus je vdovo pohvalil, ker je z gmotnimi dobrinami prispevala k pospeševanju Jehovovega čaščenja.
Potemtakem je jasno, da med dragocenosti, ki jih je omenil Salomon, spada vsakršno gmotno imetje, ki ga morda imamo. Besedna zveza ,prvine vseh pridelkov svojih‘ pa izraža misel, da damo Jehovu najboljše od svojih dragocenosti.
Kako pa se lahko z dajanjem gmotnih reči časti Boga? Mar ni vse že tako ali tako njegovo? (Psalm 50:10; 95:3–5) »Od tebe je vse,« je v odkritosrčni molitvi Jehovu priznal kralj David. In o velikem prispevku, ki so ga on in ljudstvo darovali za gradnjo templja, je dejal: »Iz roke tvoje smo prejeli in dali tebi.« (1. letopisov 29:14) Kadar torej Jehovu kaj darujemo, mu samo vračamo tisto, kar nam je iz svoje dobrosrčnosti že dal. (1. Korinčanom 4:7) Kot pa smo že zapisali, častiti Jehova pomeni tudi poviševati ga v očeh drugih. Prav tako so mu v čast gmotne reči, ki se rabijo za napredek pravega bogočastja. V Bibliji so zapisani odlični zgledi ljudi, ki so Jehova tako častili.
Zgledi iz preteklosti
Ko je pred kakimi 3500 leti nastopil čas, da Jehova Izraelcem v pustinji priskrbi tabernakelj, kraj za oboževanje, je nastala potreba po dragocenih predmetih, saj jih je zahteval od Boga dani načrt. Jehova je Mojzesu zapovedal, naj ,kdorkoli, ki je radovoljnega srca, [. . .] prinese dar povzdignjenja GOSPODU‘. (2. Mojzesova 35:5) Poročilo se nadaljuje: »In pridejo, kogarkoli je sililo srce njegovo, vsak, čigar duh je bil radovoljen, in prineso GOSPODOV dar povzdignjenja za zgradbo shodnega šatora in za vse službovanje pri njem in za sveta oblačila.« (2. Mojzesova 35:21) Pravzaprav so prostovoljno darovali veliko več, kot je bilo treba za dokončanje dela, tako da so jim morali »preprečiti, da niso več prinašali«! (2. Mojzesova 36:5, 6, NW)
Pretehtajmo drug primer. Ko je tabernakelj že odslužil svoje in so se pričeli pripravljati na gradnjo templja, je David ogromno prispeval za tempelj, ki ga je kasneje zgradil njegov sin, Salomon. Izdal je tudi poziv, naj se mu pridružijo še drugi, in ljudje so se odzvali tako, da so darovali dragocenosti za Jehova. Samo srebro in zlato bi bilo danes vredno kakih 90 milijard nemških mark! »Tedaj se je ljudstvo veselilo, da so radovoljno darovali.« (1. letopisov 29:3–9; 2. letopisov 5:1)
,Radovoljno darovanje‘ v naših dneh
Kako se lahko veselimo radovoljnega darovanja v naših dneh? Najpomembnejše delo, ki se sedaj opravlja po svetu, je oznanjevanje Kraljestva in pridobivanje v učence. (Matevž 24:14; 28:19, 20; Dejanja 1:8) In Jehovu se je zdelo primerno zaupati zemeljske dobrine Kraljestva svojim Pričam. (Izaija 43:10)
Jasno je, da se za financiranje dela, ki ga danes opravljamo Jehovove priče, potrebuje denar. Denar je povezan z gradnjo in vzdrževanjem kraljestvenih dvoran, zborskih dvoran, podružničnih pisarn, tovarn in betelskih domov. Stroški so povezani tudi z objavljanjem in razdeljevanjem biblij ter na Bibliji temelječih publikacij v različnih jezikih. Kako se ti organizacijski stroški krijejo? S prispevki, ki so izključno prostovoljni!
Večinoma prispevajo posamezniki, ki imajo, podobno kakor vdova, ki jo je opazoval Jezus, le malo sredstev. Ti nočejo izpustiti iz rok tega vidika čaščenja Jehova, zato prispevajo majhne vsote »po svoji moči«, včasih pa tudi »čez svojo moč«. (2. Korinčanom 8:3, 4)
»Vsak naj da, kakor je v srcu namenil, ne z žalostjo ali po sili; kajti veselega dajalca ljubi Bog,« je korintskim kristjanom dejal apostol Pavel. (2. Korinčanom 9:7) Da pa bi dajali veselo, je treba dobro načrtovati. Pavel je Korinčanom naročil: »Prvi dan po soboti naj vsak vas pri sebi deva na stran in spravlja po svojih dohodkih, da ne bode zbiranja šele takrat, kadar pridem.« (1. Korinčanom 16:2) Podobno lahko vsi, ki želijo prispevati za napredek današnjega kraljestvenega dela, v ta namen osebno in prostovoljno dajejo na stran nekaj prihodka.
Jehova blagoslavlja tiste, ki ga častijo
Sama gmotna blaginja še ne vodi k duhovni blaginji, toda če z našimi dragocenostmi, kot so čas, moč in gmotna sredstva, radodarno častimo Jehova, bomo bogato blagoslovljeni. To pa zato, ker nam Bog, ki mu vse pripada, zagotavlja: »Duša radodarna se obilo nasiti, in kdor napaja, tudi sam bo napojen.« (Pregovori 11:25)
S prostovoljnimi prispevki, ki jih je zbral kralj David, je njegov sin Salomon zgradil veličasten tempelj po Jehovovih napotkih. In vse dokler je bil Salomon zvest v čaščenju Boga, sta ,Juda in Izrael [. . .] prebivala brez skrbi [. . .] od Dana do Bersebe vse dni Salomonove‘. (1. kraljev 4:25) Shrambe so bile polne, vino v vinskih sodih je kar prekipevalo – vse dokler je Izrael ,častil Jehova s svojimi dragocenostmi‘.
Jehova je pozneje po preroku Malahiju dejal: »Izkusite me vendar v tem, pravi GOSPOD nad vojskami, če vam ne odprem zatvornic na nebu ter vam izlijem blagoslov do preobilice.« (Malahija 3:10) Duhovna blaginja, ki jo danes uživajo Jehovovi služabniki, dokazuje, da Bog drži svojo obljubo.
Jehova je gotovo vesel, kadar naredimo svoj del pri širjenju dela v prid Kraljestva. (Hebrejcem 13:15, 16) On tudi obljublja, da nas bo oskrboval, če bomo ,iskali najprej kraljestva Božjega in njegove pravičnosti‘. (Matevž 6:33) Zato z radostnim srcem ,častimo Jehova s svojimi dragocenostmi‘!
[Okvir na strani 28, 29]
Kako nekateri prostovoljno dajejo prispevke za vsesvetovno delovanje
Mnogi prihranjen ali za to določen denar dajejo v prispevno škatlo z napisom »Prispevki za kraljestveno delovanje Skupnosti (Matevž 24:14)«. Vsak mesec občine v Sloveniji pošljejo zbrani denar na glavni urad Jehovovih prič v Ljubljani.
Prostovoljne denarne prispevke v Sloveniji lahko pošljete tudi neposredno na naslov: Jehovove priče – krščanska verska skupnost, Poljanska c. 77 a, p. p. 2019, 1001 Ljubljana. Podarite lahko tudi nakit ali druge dragocenosti. Prostovoljnemu prispevku priložite kratko izjavo, da je to darilo brez pridržkov.
Darila s pogojem Krščanski verski skupnosti Jehovovih prič lahko kot darovalec zaradi posebne priprave zaupate denar s pogojem, da vam ga vrne, če ga boste potrebovali. Za podrobnosti, prosimo, vprašajte glavni urad Jehovovih prič.
Načrtno dajanje
Poleg pogojnih denarnih daril in daril brez pridržka so tu še drugi načini darovanja za vsesvetovno kraljestveno delo.
Zavarovanje: Kjer je to mogoče, lahko Jehovove priče – krščansko versko skupnost imenujete za upravičenca sredstev življenjskega/pokojninskega zavarovanja. O vsakem takem aranžmaju obvestite Skupnost.
Bančni računi: Kjer je to mogoče, lahko Jehovovim pričam – krščanski verski skupnosti zaupate bančni račun, blagajniški zapis ali osebni pokojninski bančni račun oziroma jo (Skupnost) pooblastite, da z njim razpolaga po vaši smrti, seveda vse po veljavnih predpisih. Skupnost pa o tem obvestite.
Delnice in obveznice: Lahko jih podarite Jehovovim pričam – krščanski verski skupnosti kot darilo brez pridržkov ali s pogojem, da se dohodek še naprej izplačuje vam (darovalcu).
Nepremičnine: Jehovovim pričam – krščanski verski skupnosti lahko prodajljive nepremičnine podarite kot darilo brez pridržkov ali s pogojem, da ostanejo vaše do smrti oziroma da jih uporabljate do smrti. Preden Skupnosti podarite kakršno koli nepremičnino, se z njo posvetujte.
Oporoke in zaupniško upravljanje premoženja: Jehovovim pričam – krščanski verski skupnosti lahko volíte imetje ali denar s pravnoveljavno oporoko, ali pa jo imenujete za upravičenca dogovora o upravljanju premoženja. Izvod oporoke oziroma dogovora o upravljanju pošljite Skupnosti.
V Sloveniji se lahko za nadaljnje informacije obrnete na naslov: Jehovove priče – krščanska verska skupnost, glavni urad, Poljanska c. 77 a, p. p. 2019, 1001 Ljubljana.