Watchtowerjeva SPLETNA KNJIŽNICA
Watchtowerjeva
SPLETNA KNJIŽNICA
Slovenščina
  • SVETO PISMO
  • PUBLIKACIJE
  • SHODI
  • w97 1. 11. str. 30–31
  • Zgled samopožrtvovalnosti in zvestovdanosti

Za ta izbor ni na voljo nobenega videoposnetka.

Žal je pri nalaganju videoposnetka prišlo do napake.

  • Zgled samopožrtvovalnosti in zvestovdanosti
  • Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 1997
  • Podnaslovi
  • Podobno gradivo
  • Elija se pripravlja na odhod
  • Pouk za nas
  • Vprašanja bralcev
    Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 2003
  • Elizej je videl ognjene vozove – jih vidiš tudi ti?
    Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 2013
  • Zdržal je do konca
    Posnemajmo njihovo vero
  • Ali cenite starejše sovernike?
    Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 2003
Preberite več
Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 1997
w97 1. 11. str. 30–31

Izpolnili so Jehovovo voljo

Zgled samopožrtvovalnosti in zvestovdanosti

ZA MLADEGA kmetovalca Elizeja se je pričel navaden orni dan, toda izkazalo se je, da je to bil najvažnejši dan v njegovem življenju. Delal je na polju, ko ga je nepričakovano obiskal Elija, najpomembnejši izraelski prerok. ,Le kaj neki hoče od mene?‘ se je morda spraševal Elizej. Na odgovor mu ni bilo treba dolgo čakati. Elija je nanj vrgel svoj plašč in s tem pokazal, da ga bo Elizej nekega dne nasledil. Elizej tega povabila ni vzel na lahko. Takoj je zapustil njivo in postal Elijev strežnik. (1. kraljev 19:19–21)

Kakih šest let pozneje je prišel čas, da Elija odide. Poročilo o njegovem odhodu imenujejo »eno najbolj impresivnih pripovedi« v Hebrejskih spisih.

Elija se pripravlja na odhod

Elija si je zaželel še zadnjič obiskati Betel, Jeriho in Jordan. To je pomenilo, da bo treba prehoditi mnogo kilometrov, del poti tudi po težavnem hribovitem področju. Elija je Elizeja v vsakem kraju, v katerem sta se ustavila, spodbujal, naj ostane. Toda Elizej je vztrajal, da bo ostal s svojim gospodarjem do konca. (2. kraljev 2:1, 2, 4, 6)

V Betelu in Jerihi so k Elizeju pristopili »proroški sinovi«.a »Veš li pa, da vzame danes GOSPOD tvojega učenika od tebe?« so ga vprašali. »Saj jaz vem,« jim je odgovoril. »Le molčite!« (2. kraljev 2:3, 5)

Zatem sta se Elija in Elizej odpravila k reki Jordan. Ko sta prispela, je Elija naredil čudež, ki ga je oddaleč opazovalo kakih 50 preroških sinov. »Elija [vzame] svoj plašč ter ga zvije skup in udari ž njim ob vodo, in se razdeli na obe strani, in onadva preideta po suhem.« (2. kraljev 2:8)

Ko sta prečkala reko, je Elija rekel Elizeju: »Prosi, kaj naj ti storim, preden bodem vzet od tebe!« Elizej je prosil za »dvojen delež« Elijevega duha, oziroma za dvojni del, kakršen je navadno pripadal prvorojencu. In Elizej je res spoštoval Elija, tako kakor je prvorojenec spoštoval svojega očeta. Poleg tega ga je Elija mazilil za svojega naslednika, za Jehovovega preroka v Izraelu. Zato njegova prošnja ni bila niti sebična niti neprimerna. Toda Elija je kljub temu vedel, da lahko tej prošnji ugodi le Jehova, zato je skromno odgovoril: »Težke reči si prosil.« In dodal: »Če me boš videl, kadar bom vzet od tebe, se ti zgodi; ako pa ne, ne bode tega.« (2. kraljev 2:9, 10; 5. Mojzesova 21:17)

Elizej je bil nedvomno bolj kot kdaj prej odločen, da bo hodil tesno ob svojem gospodarju. Potem pa so se pojavili »ognjen voz in ognjeni konji«. Elizej je osuplo gledal, kako je Elija izginil v viharju in bil tako čudežno prestavljen na drug kraj.b Elizej je pobral njegov plašč in se vrnil k bregu reke Jordan. Udaril je po vodi in rekel: »Kje je Jehova, Bog Elijev?« Voda se je razdelila, in to je bil očiten dokaz, da ga kot Elijevega naslednika Bog podpira. (2. kraljev 2:11–14)

Pouk za nas

Ko je Elija povabil Elizeja, naj gre z njim v posebno službo, je Elizej takoj zapustil svojo njivo in začel streči izraelskemu najpomembnejšemu preroku. Očitno je opravljal tudi služabniške posle, saj je postal znan kot tisti, ki »je vlival vodo Eliju na roke«.c (2. kraljev 3:11) Kljub temu pa je imel svoje delo za prednost in je zvestovdano vztrajal ob Eliju.

Mnogi današnji Božji služabniki odsevajo podobnega samopožrtvovalnega duha. Nekateri so zapustili svoje »njive«, sredstva za preživljanje, da lahko oznanjujejo dobro novico na oddaljenih področjih ali služijo kot člani betelske družine. Drugi potujejo v tuje dežele in delajo na Družbinih gradbenih projektih. Mnogi opravljajo tako imenovana nižja dela. Kljub temu pa nihče, ki sužnjuje Jehovu, ne opravlja nepomembne službe. Jehova ceni vse, ki mu služijo rade volje, in jih bo zaradi samopožrtvovalnega duha blagoslovil. (Marko 10:29, 30)

Elizej je vztrajal ob Eliju do konca. Starejšega preroka ni hotel zapustiti, tudi ko se mu je za to ponudila priložnost. Zaradi tesnega odnosa, ki ga je gojil z Elijem, mu je bila zvestovdana ljubezen gotovo v veselje. Današnji Božji služabniki stremijo za tem, da bi si okrepili odnos z Bogom in se zbližali s soverniki. Zaradi tesne vezi edinosti bodo blagoslovljeni, saj Biblija o Jehovu pravi: »Popolnoma vdanemu [zvestovdanemu, NW] se izkazuješ popolnega [zvestovdanega, NW].« (2. Samuelova 22:26)

[Podčrtne opombe]

a Izraz »proroški sinovi« lahko označuje šolo za poučevanje tistih, ki so bili pozvani k temu poklicu, ali pa le kooperativno združenje prerokov.

b Elija je sporočilo judovskemu kralju Joramu napisal nekaj let pozneje. (2. letopisov 21:12–15)

c Navada je bila, da je služabnik, še posebno po obroku, zlival vodo na roke svojega gospodarja, da si jih je ta umil. To ravnanje je bilo podobno umivanju stopal, kar je bilo dejanje gostoljubnosti, spoštovanja, v nekaterih odnosih pa tudi dejanje ponižnosti. (1. Mojzesova 24:31, 32; Janez 13:5)

    Publikacije v slovenščini (1970–2026)
    Odjava
    Prijava
    • Slovenščina
    • Deli
    • Nastavitve
    • Copyright © 2026 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Pogoji uporabe
    • Politika zasebnosti
    • Nastavitve zasebnosti
    • JW.ORG
    • Prijava
    Deli