Dajalec ,vsakega dobrega daru‘
»Nekega dne se je name obrnil pastor reformirane cerkve. Zanimalo ga je, kako upravljam svojo cerkev. Rekel sem mu: . . . ,Ne izplačujemo plač; nič takega ni, zaradi česar bi se ljudje prepirali. Nikoli ne prirejamo nabirk.‘ ,Kako pridete do denarja?‘ je vprašal. Odvrnil sem: ,Dr.——, če vam zaupam pravo resnico, boste komajda verjeli. Ko se ljudje pričnejo zanimati, za resnico, jim ne pomolimo pušice pod nos. Sami se zavedajo, da je treba kriti stroške. Pravijo si: »Ta dvorana nekaj stane. . . . Kako bi lahko k temu kaj prispeval?«‘ Pogledal me je, kot bi si mislil: ,Za koga me pa imaš, zelenec?‘ Rekel sem: ,Dr.——, govorim vam čisto resnico. . . . Ko kdo prejme blagoslov in ima kaj sredstev, jih bo hotel porabiti za Gospoda. Zakaj pa bi ga k temu silili, če sredstev nima?«
—(Charles T. Russell, prvi predsednik družbe Watch Tower Society, The Watch Tower, 15. julija 1915.)
DAJEMO, ker je bil Bog Jehova prvi v dajanju. Njegovo dajanje se je pričelo pred davnimi časi, ko je kot prvo ustvaril svojega »edinorojenega Sina« (EI) (Janez 3:16). Iz ljubezni je drugim dal dar življenja.
Božji sin, Jezus Kristus, je največji dar, ki nam ga je dal Jehova. Toda Božji sin sam po sebi še ni konec Božjega dajanja. Apostol Pavel pravi Jehovovemu ,neizrečnemu daru‘ ,premnoga milost Božja‘ (2. Korinčanom 9:14, 15). Ta dar očitno združuje skupno vsoto vse dobrote in srčne vdanosti, ki jo Bog po Jezusu namenja svojemu ljudstvu. Takšna nezaslužena dobrotnost je tako čudovita, da presega človeško moč opisovanja ali izražanja. So pa še drugi vidiki Božjega dajanja.
Pred davnimi časi je neki kralj modro in ponižno priznal, da vse, karkoli dobrega je dal v dar, v resnici pripada Jehovu. Rekel je: »Zakaj vse, kar je v nebesih in na zemlji, je tvoje. Tvoje je kraljestvo, o GOSPOD, in ti si povišan kot glava nad vsem! . . . Saj kdo sem jaz in kdo je ljudstvo moje, da bi imeli moč, toliko radovoljno darovati tebi? Kajti od tebe je vse, in iz roke tvoje smo prejeli in dali tebi.« (1. Letopisov 29:11-14)
Božji zgled
Jakob, učenec Jezusa Kristusa, je vedel, da je Bog Jehova vir vsega, kar je povsem dobro v vsakem pogledu. Samo popolna darila prihajajo od njega. Jakob je pisal: »Vsak dober dar in vsako popolno darilo je od zgoraj in prihaja od Očeta luči, pri katerem ni izpremembe ali sence vsled obrata svetil.« (Jakob 1:17)
Jakob je pokazal, kako se Bog tudi v pogledu darovanja razlikuje od ljudi. Ljudje lahko dajejo dobre darove, vendar tega ne storijo vedno. Ti darovi so lahko rezultat sebičnih motivov ali pa se z njimi koga navaja, da bi storil kaj slabega. Pri Jehovu ni spremembe; on se ne spreminja, zato se tudi narava njegovih darov ne menja. Vedno so čisti. Vedno so v blaginjo in srečo človeštva. Vedno so prijazni in v korist, nikoli pa razdiralni.
Nagibi dajanja darov
V dneh Jakoba so priljubljeni verski voditelji darovali le zato, da bi jih ljudje videli. Darovali so iz slabih nagibov. Svoja pravičnostna merila so spridili, ker so si prizadevali za odobravanje ljudi. Kristjani pa so morali biti drugačni. Jezus jim je svetoval: »Kadar torej daješ miloščino, ne trobi pred seboj, kakor delajo hinavci po shodnicah in po ulicah, da jih hvalijo ljudje. Resnično vam pravim: Prejeli so plačilo svoje. Ti pa kadar daješ miloščino, naj ne ve levica tvoja, kaj dela desnica tvoja: da bode miloščina tvoja na skrivnem, in Oče tvoj, ki vidi na skrivnem, ti povrne.« (Matevž 6:2-4)
Kristjani dajejo darove zato, da bi drugim pomagali zadovoljiti kakšno potrebo, jih osrečili ali pospešili pravo čaščenje. S tem ne želijo oslavljati sebe. Jehovove oči lahko konec koncev prodrejo v najgloblji kotiček srca. Vidi lahko najnotranjejši nagib dajanja miloščine.
Jehovove priče si v dajanju darov prizadevajo slediti zgledu Jehova in njegovega Sina. Dajejo od tega, kar imajo. Imajo kraljestveno dobro vest in jo v blagoslov drugim posredujejo dalje. Vedo, da Knjiga pregovorov 3:9 pravi: »Časti GOSPODA z blagom svojim in s prvinami vseh pridelkov svojih.« Ker si vsaka podružnica, občina in posameznik iskreno prizadeva prispevati v blaginjo vseh, dela to vso bratovščino duhovno močno in uspešno. Gmotno obilje ne vodi k duhovnemu razcvetu, zato pa duhovni razcvet prinaša zadostno gmotno osnovo za potrebe Jehovovega dela.
Načini dajanja
Obstaja mnogo načinov, ki vsakomur omogočajo oseben prispevek za podporo dobre vesti. Eden od teh načinov se nanaša na kraljestvene dvorane. Vsi člani občine uporabljajo kraljestveno dvorano. Tako je bilo poskrbljeno za njeno izgradnjo ali najetje, osvetlitev, ogrevanje in prezračevanje ter vzdrževanje. Potrebna je podpora vseh v občini, zato so v kraljestveni dvorani razmeščene škatle za prispevke, prejeti prostovoljni darovi pa se uporabijo za kritje stroškov občine. Skladno z odločitvijo občine, lahko višek, namenijo kot prispevek krajevni Watch Towerjevi podružnici.
Prispevki so lahko namenjeni sami podružnici Družbe za usposabljanje in podporo misijonarjev in posebnih pionirjev povsod tam, kjer dobra vest še ni dosegla širšega prebivalstva. Drugi stroški pri širjenju dobre vesti se vežejo na delo potujočih nadzornikov. Apostol Pavel, ki je v prvem stoletju postavil zgled za potujoče delo, je pohvalil občino v Filipih: »Poslali [ste mi] enkrat in dvakrat za potrebo.« (Filipljanom 4:14-16) Poleg izdatkov v teh vejah polnočasne službe, ki jih imajo vse podružnice, je tu še vzdrževanje betelskih domov in tistih, ki v njih bivajo in delajo. Sestavljanje besedila in tiskanje literature, ki vsebuje čudovito sporočilo dobre vesti, sta zares od Boga dani prednosti, vendar pa je potrebna tudi razdelitev literature, kar je povezano s stroški. Potem so še stroški zborovanj in kongresov, da ne omenjamo sodnih razprav, kjer so se bili boji »v zagovarjanju in utrjevanju evangelija« (Filipljanom 1:7).
Vsak Jehovov služabnik prostovoljno rabi čas v oznanjevanju dobre vesti, isto pa velja tudi za dajanje gmotnih sredstev. Apostol Pavel je svetoval, naj redno dajemo na stran denar, namenjen za podporo širitve pravega čaščenja: »A glede sklada za svete . . . Prvi dan po soboti naj vsak vas pri sebi deva na stran in spravlja po svojih dohodkih.« (1. Korinčanom 16:1, 2)
Kadar kdo daruje, ne ve natančno, kako bo dar uporabljen, toda rezultate vidi v širitvi kraljestvenega oznanjevanja. 1993 Yearbook of Jehovah’s Witnesses (Letopis Jehovovih prič 1993) poroča, da kraljestveno dobro vest oznanjuje več kot 4,500.000 krščanskih služabnikov v prek 200 deželah in morskih otokih. Ta poročila ogrejejo srce. Vsak dar torej, neglede na velikost, pomaga pri svetovnem širjenju dobre vesti.
To delo se financira iz skupnega dajanja vseh. Nekateri lahko dajo več, kar v večji meri podpira oznanjevalsko delo, drugi pa manj. Vendar teh, ki dajejo skromnejše darove, ne sme biti sram ter jim ni treba misliti, da je njihov delež nepomemben. Jehova gotovo ne meni tako. To je dal dokaj jasno vedeti Jezus, ko je pokazal, kako Jehova ceni skromen vdovin prispevek. »Vidi pa tudi vdovo ubožno, da vrže tja dva vinarja, ter reče: Resnično vam pravim, da je ta uboga vdova vrgla več nego vsi: zakaj vsi ti so vrgli od obilosti svoje v dar Bogu, a ta je od uboštva svojega vrgla ves živež svoj, ki ga je imela.« (Lukež 21:2-4)
Ne glede na to, kakšno je naše gmotno stanje, lahko darujemo tako, da ugajamo Jehovu. Psalmist je dobro povzel, kako dati slavo našemu Kralju in Sodniku. Pravi: »Dajajte GOSPODU slavo imena njegovega, prinesite dar in pridite v veže njegove!« (Psalm 96:8) Posnemajmo torej ljubeč zgled našega nebeškega Očeta z veselim darovanjem, saj nas je on prvi obdaroval.
[Okvir na strani 30]
KAKO NEKATERI PRISPEVAJO ZA OZNANJEVANJE KRALJESTVA
◻ PRISPEVKI ZA SVETOVNO DELOVANJE: Mnogi prispevajo del svojih prihrankov ali dohodkov v škatle za prostovoljne prispevke, ki nosijo napis: »Prostovoljni prispevki za svetovno kraljestveno delovanje (Matej 24:14).« Občine v Sloveniji vsak mesec tako zbran denar pošljejo na sedež Krščanske verske skupnosti Jehovovih prič v Ljubljani.
◻ DARILA: Prostovoljne denarne prispevke se lahko v Sloveniji pošlje neposredno na naslov: Jehovove priče, Krščanska verska skupnost, Poljanska cesta 77a, 61000 Ljubljana. Daruje se lahko tudi nakit in druge dragocenosti. Prostovoljnemu prispevku se priloži kratko pismo, v katerem se navede, da gre za darilo brez pridržkov.
◻ DARILA S POGOJEM: Krščanski verski skupnosti Jehovovih prič se lahko do darovalčeve smrti zaupa v hrambo denar s pogojem, da se ga po potrebi vrne darovalcu.
◻ ZAVAROVALNINA: V državah, kjer je to mogoče, se lahko Krščansko versko skupnost Jehovovih prič imenuje za upravičenca do sredstev življenjskega ali pokojninskega zavarovanja. O tem je potrebno obvestiti Skupnost.
◻ BANČNI RAČUNI: V državah, kjer je to mogoče, se lahko bančne račune, blagajniške zapiske, depozite, certifikate ter račune, na katere prihaja pokojnina, v soglasju s krajevnimi bančnimi predpisi, deponira pri Krščanski verski skupnosti Jehovovih prič, oziroma se jo pooblasti, da jih vnovči ob darovalčevi smrti. O tem je potrebno obvestiti Skupnost.
◻ DELNICE IN OBVEZNICE: Delnice in obveznice se lahko podari Krščanski verski skupnosti Jehovovih prič kot darilo brez pridržkov ali s pogojem, da darovalec iz tega naslova še naprej prejema dohodek.
◻ NEPREMIČNINE: Nepremičnine, ki se jih lahko proda, je možno podariti Krščanski verski skupnosti Jehovovih prič kot darilo brez pridržkov ali s pogojem, da ostanejo v darovalčevi posesti, oziroma jih lahko uporablja do konca življenja. Preden se nepremičnine pravno prenese na Skupnost, se je potrebno z njo posvetovati.
◻ OPOROKE IN DEPOZITI: Lastnino ali denar se lahko zapusti Krščanski verski skupnosti Jehovovih prič s pravnoveljavno oporoko. Skupnost se lahko imenuje tudi za upravičenca do depozita. Zaupanje depozita verski skupnosti omogoča določene olajšave pri odmeri dohodnine. Izvod oporoke, oziroma pogodbe o depozitu, je potrebno poslati Skupnosti.
V Sloveniji se lahko za nadaljnje informacije obrnete na naslov: Jehovove priče, Krščanska verska skupnost, glavni urad, Poljanska cesta 77 a, 61000 Ljubljana.
[Slike na strani 31]
Kako so uporabljeni tvoji darovi:
1. Betelski prostovoljci
2. Gradnja podružnic
3. Pomoč ob nesrečah
4. Kraljestvene dvorane
5. Misijonarji