Prizadevajte si za božanski mir v družinskem življenju
»Priznajte GOSPODU, družine ljudstev, priznajte GOSPODU slavo in moč!« (PSALM 96:7, SSP)
1. Kakšen začetek je imelo družinsko življenje, ki ga je ustanovil Jehova?
DRUŽINSKO življenje, ki ga je ustanovil Jehova, ko je poročil prvega moškega in žensko, je imelo srečen začetek. Adam je bil tako srečen, da je svoja občutja izrazil z besedami, ki danes pomenijo najzgodnejšo pisano poezijo: »To je sedaj kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa; ta se bode imenovala Možinja, zato ker je vzeta iz moža.« (1. Mojzesova 2:23)
2. Kaj je Bog glede zakona, poleg tega da osreči svoje človeške otroke, še imel na umu?
2 Bog je ob ustanovitvi zakonske skupnosti in družinske ureditve imel na umu nekaj več kot le to, da bi svoje človeške otroke razveseljeval. Hotel je tudi, da bi ti spolnjevali njegovo voljo. Prvemu paru je tako naročil: »Plodita in množita se in napolnita zemljo ter podvrzita si jo, in gospodujta ribam morskim in pticam nebeškim in vsem zverem, lazečim po zemlji.« (1. Mojzesova 1:28) Res obetavna naloga. Kako srečna bi lahko bila Adam in Eva skupaj s svojimi bodočimi otroki, če bi kot prvi zakonski par ubogljivo spolnjevala Jehovovo voljo!
3. Kaj je družinam treba delati, da bi živele bogovdano?
3 Tudi današnje družine so najsrečnejše, kadar družno spolnjujejo Božjo voljo. In kako sijajni obeti so pred takšnimi ubogljivimi družinami! Apostol Pavel je napisal: »Pobožnost [bogovdanost, NW] pa je za vse koristna, ker ima obljubo življenja sedanjega in prihodnjega.« (1. Timoteju 4:8) Družine, ki živijo zares bogovdano, se ravnajo po načelih iz Jehovove Besede in spolnjujejo njegovo voljo. Prizadevajo si za božanski mir in so tako srečne že v ,sedanjem življenju‘.
Družinsko življenje v nevarnosti
4., 5. Zakaj lahko rečemo, da je današnje družinsko življenje povsod v nevarnosti?
4 Seveda pa danes miru in sreče ne bomo našli v vsaki družini. V The New York Timesu so iz poročila raziskave demografskega inštituta, imenovanega Svèt za prebivalstvo, citirali tole: »Ustroj družinskega življenja doživlja danes v bogatih in revnih deželah korenite spremembe.« Avtorica tega poročila je, kot lahko beremo, izjavila: »Zamisel o družini kot trdni in povezovalni enoti, v kateri oče skrbi za ekonomske potrebe, mati pa je njenim članom v čustveno oporo, je danes le še mit. Pred nami je kruta resničnost: po svetu je denimo [. . .] vse več neporočenih mater, viša se stopnja razvez [in] manjšajo se gospodinjstva.« Zaradi vsega tega milijone družin zgublja trdnost, mir in srečo, mnoge pa tudi razpadejo. V Španiji je stopnja razvez silno poskočila, saj se je na začetku zadnjega desetletja dvajsetega stoletja razvezala že vsaka osma zakonska zveza – komaj 25 let pred tem pa le vsaka stota. Anglija pa ima po poročilih eno najvišjih stopenj razvez v Evropi; razpadejo kar 4 od 10 zakonov. Poleg tega je to državo zajel močan val enoroditeljskih družin.
5 Vse je videti tako, kot da nekateri komaj čakajo, da bi se razvezali. Koliko se jih samo zgrinja v bližino Tokia na Japonskem, k »Svetišču za pretrganje vezi«. V tem šintoističnem templju sprejemajo tako prošnje za razvezo kot tudi za razdrtje drugih nezaželenih razmerij. Častilec napiše svojo željo na tanko leseno deščico, ki jo obesi kamor koli na svetišče, nato pa moli za odgovor. V nekem tokijskem časopisu je pisalo, da so pred kakimi sto leti, ko so svetišče odprli, »žene bogatih krajevnih trgovcev pisale molitve, v katerih so prosile, da bi njihovi možje zapustili ljubice in se vrnili k njim«. Danes pa večina prosi za razvezo, ne za spravo. Nobenega dvoma torej ni, da je družinsko življenje danes povsod po svetu v nevarnosti. Ali naj kristjane to preseneča? Ne, ker nam Biblija daje uvid v sedanjo družinsko krizo.
Zakaj je družina v krizi
6. Kako je to, kar piše v Prvem Janezovem listu 5:19, povezano z današnjo družinsko krizo?
6 Eden od vzrokov za to, da je danes družina v krizi, je tale: »Ves svet leži v oblasti hudobnega.« (1. Janezov 5:19, NW) Kaj pa sploh lahko pričakujemo od hudobnega, Satana Hudiča? On je zli nemoralni lažnivec. (Janez 8:44) Nič čudnega, da se njegov svet valja v prevarah in nemorali, ki so za družinsko življenje tako zelo pogubne! Zunaj Božje organizacije je zaradi satanskega vpliva velika nevarnost, da zakon, Jehovova ustanova, propade, družina pa je ob svoj mir.
7. Kako lahko na družino vplivajo osebnostne poteze, značilne za mnoge ljudi v teh zadnjih dneh?
7 O drugem vzroku družinskih problemov, s katerimi se otepa človeštvo, pa beremo v Drugem listu Timoteju 3:1–5. Iz tu zapisane Pavlove prerokbe lahko razvidimo, da živimo v »zadnjih dneh«. V družini pač ne more biti miru in sreče, če so njeni člani »samoljubni, lakomni, širokoustni, prevzetni, opravljivi, roditeljem nepokorni, nehvaležni, nesveti [nezvestovdani, NW], brezsrčni [brez naravnega srčnega čuta, NW], nespravljivi, obrekljivi, nezmerni, surovi, nedobroljubni, izdajalci, vrtoglavi [svojeglavi, NW], napihnjeni, veselje bolj ljubeči nego Boga, ki sicer hranijo podobo pobožnosti, njeno moč pa so zatajili«. Že če samo enemu članu družine manjka denimo naravnega srčnega čuta ali zvestovdanosti, ta ne more biti popolnoma srečna. Kolikšna je sploh lahko spokojnost v družini, če je kdo od domačih surov in nespravljiv? In še hujše, kako sta lahko v družini mir in sreča, če njeni člani bolj ljubijo užitke kakor pa Boga? Vse to pa so osebnostne poteze ljudi tega sveta, ki mu vlada Satan. Nič čudnega torej ni, da se družinska sreča v teh zadnjih dneh tako izmika!
8., 9. Kako lahko otroci s svojim vedenjem vplivajo na družinsko srečo?
8 Nadaljnji razlog, zakaj v toliko družinah ni miru in sreče, pa je slabo vedenje otrok. Ko je Pavel napovedoval, kakšne bodo razmere v zadnjih dneh, je tudi dejal, da bo veliko otrok nepokornih staršem. Če ste še mladi, ali s svojim vedenjem prispevate k temu, da sta v družini mir in sreča?
9 Nekateri otroci se res ne vedejo vzorno. Neki deček je na primer svojemu očetu napisal tole nič kaj prijazno pismo: »Če me ne boš vzel s sabo v Aleksandrijo, ti ne bom nikoli več pisal, ne bom govoril s tabo, pa tudi poslovil se ne bom od tebe. Če boš šel tja brez mene, ti ne bom dal roke, niti te ne bom več pozdravil. Tako bo, če me ne boš vzel s sabo, boš videl [. . .] In rotim te, da mi pošlješ [harfo]. Da veš, če je ne boš, ne bom ne jedel ne pil!« Zveni precej sodobno, mar ne? Toda ta deček je to pismo svojemu očetu napisal že v starem Egiptu, pred več kot 2000 leti.
10. Kako lahko mladi prispevajo k božanskemu miru v družini?
10 Vedenje tega egipčanskega fanta ni prispevalo k družinskemu miru. Toda v družinah, ki živijo v teh zadnjih dneh, se dogaja še vse kaj hujšega. Kljub temu pa si lahko tudi vi, mladi, v družini prizadevate za božanski mir. Kako? Tako, da ubogate naslednji biblijski nasvet: »Otroci, bodite poslušni roditeljem v vsem, kajti to je ugodljivo v Gospodu.« (Kološanom 3:20)
11. Kako lahko starši svojim otrokom pomagajo postati zvesti Jehovovi služabniki?
11 Kaj pa vi, starši? Ljubeče pomagajte svojim otrokom, da postanejo zvesti Jehovovi služabniki. »Vzgajaj dečka po lastnosti poti njegove,« piše v Pregovorih 22:6. »Tudi ko se postara, ne krene od nje.« In res, zaradi dobrega svetopisemskega pouka in starševskega zgleda veliko dečkov in deklic ne krene s prave poti, tudi ko se postara. Seveda pa je precej odvisno od tega, kakšna in kako obširna je biblijska vzgoja, ter od tega, kakšno je otrokovo srce.
12. Zakaj bi krščanski dom moral biti miren kraj?
12 Če se vsi v družini trudimo spolnjevati Jehovovo voljo, bi prav gotovo morali občutiti božanski mir. Krščanski dom bi pravzaprav moral biti dom ‚miroljubnih ljudi‘. Iz Lukeževega evangelija 10:1–6, Ekumenska izdaja, spoznamo, da je tudi Jezus imel v mislih takšne ljudi, ko je svojih 70 učencev razposlal v strežbo in jim naročil: »V katerokoli hišo pridete, recite najprej: ‚Mir tej hiši!‘ In če bo v njej prebival miroljuben človek, bo na njem počival vaš mir.« Tudi danes Jehovovi služabniki, ko miroljubno hodijo po hišah z ‚blagovestjem o miru‘, iščejo takšne ljudi. (Dejanja 10:34–36; Efežanom 2:13–18) Krščanska družinska skupnost, sestavljena iz samih miroljubnih ljudi, bi prav gotovo morala biti miren kraj.
13., 14. a) Kaj je Naomi želela Ruti in Orfi? b) Kakšno ,počivališče‘ naj bi bil krščanski dom?
13 Dom bi moral biti kraj miru in pokoja. Ostarela vdova Naomi je upala, da bo Bog njenima mladima ovdovelima snahama, Ruti in Orfi, le naklonil takšen pokoj in ugodje ob dobrem možu in domu. Naomi je rekla: »Daj vama [Jehova], da najdeta pokoj, vsaka v svojega moža hiši.« (Ruta 1:9) Glede te Naomine želje je neki izvedenec napisal, da bi se Ruta in Orfa v takem domu »rešili nemira in skrbi. Našli bi svoj pokoj. Takšen dom bi bil kraj, kjer jima ne bi bilo težko živeti in bi si lahko potešili oziroma pomirili svoja najskrivnejša občutja in najplemenitejše želje. Natančnejši pomen te hebrejske besede [. . .] se zelo dobro vidi iz strukture sorodnih izrazov, o katerih beremo v [Izaiju 32:17, 18].«
14 Pa se pomudimo nekoliko pri navedku iz Izaija 32:17, 18, EI. Tam beremo: »Delo pravičnosti bo mir in učinek pravice bo pokoj in varnost za vedno. V kraju miru bo prebivalo moje ljudstvo, v varnih stanovanjih in brezskrbnih počivališčih.« Vsak krščanski dom bi moral biti počivališče, v katerem vladajo pravičnost, spokojnost, varnost in božanski mir. Kaj pa, če izbruhnejo preskušnje, spori ali kakšni drugi problemi? Tedaj bi še posebej morali vedeti, kakšna je skrivnost družinske sreče.
Štiri najpomembnejša načela
15. Kako bi natančno določili, v čem je skrivnost družinske sreče?
15 Vsaka družina na zemlji dolguje svoje ime Bogu Jehovu, Stvarniku družine. (Efežanom 3:14, 15) Zato bi morali tisti, ki želijo imeti srečno družino iskati njegovo vodstvo in ga hvaliti kakor psalmist: »Priznajte GOSPODU, družine ljudstev, priznajte GOSPODU slavo in moč!« (Psalm 96:7, SSP) Skrivnost resnične družinske sreče se razkriva na straneh Božje Besede, Biblije, ter v udejanjanju njenih načel. V družini, kjer se ravnajo po teh načelih, so srečni in se veselijo božanskega miru. Zato si sedaj oglejmo štiri od teh pomembnih načel.
16. Kakšno vlogo naj bi v družinskem življenju imelo samoobvladanje?
16 Eno od teh načel se osredinja na naslednje: Za božanski mir v družinskem življenju je zelo pomembno samoobvladanje. Kralj Salomon je rekel: »Mesto razrušeno brez zidú je mož, ki nima duha svojega v oblasti.« (Pregovori 25:28) Imeti v oblasti svojega duha – obvladovati se – je bistveno, če želimo imeti mirno in srečno družino. Resda smo nepopolni, toda vseeno nam je treba odsevati samoobvladanje, ki je sad Božjega svetega duha. (Rimljanom 7:21, 22; Galatom 5:22, 23) Duh nam to kvaliteto, samoobvladanje, lahko privzgoji, če molimo zanjo, udejanjamo biblijske nasvete o tem in se družimo s tistimi, ki se znajo obvladovati. Če bomo tako ravnali, bomo lahko ‚zbežali od nečistovanja‘. (1. Korinčanom 6:18) Sposobni bomo odklanjati vsakršno nasilnost, tudi alkoholizma se bomo znali ogibati ali ga premagati, s težavami pa se bomo mirneje spopadali.
17., 18. a) Kako besede iz Prvega lista Korinčanom 11:3 veljajo za krščansko družinsko življenje? b) Kako priznavanje glavarstva prispeva k božanskemu miru v družini?
17 Drugo bistveno načelo pa bi lahko povedali takole: K božanskemu miru v naši družini prispeva tudi priznavanje glavarstva. Pavel je pisal: »Hočem pa, da veste, da je vsakemu možu glava Kristus, a glava ženi mož, glava pa Kristusu Bog.« (1. Korinčanom 11:3) To pomeni, da je na čelu družine mož, žena ga zvestovdano podpira, otroci pa ubogajo. (Efežanom 5:22–25, 28–33; 6:1–4) Zaradi takega vedenja bo v družini vladal božanski mir.
18 Krščanski soprog bi se moral spominjati, da svetopisemsko glavarstvo ni diktatorstvo. Posnemati mora namreč svojega Glavo, Jezusa. On, ki naj bi sicer pozneje postal ‚glava nad vsem‘, »ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel«. (Efežanom 1:22; Matevž 20:28, EI) Podobno tudi krščanski soprog glavarstvo uveljavlja ljubeče, saj lahko zaradi tega dobro skrbi za svojo družino. Krščanska soproga pa si gotovo želi sodelovati s svojim možem. Kot njegova ,pomočnica‘ in ta, ki mu je ,v spopolnitev‘ (NW) ima odlike, ki jih mož nima, ter mu je v potrebno oporo. (1. Mojzesova 2:20; Pregovori 31:10–31) Ob primernem uveljavljanju glavarstva so možje in žene drug z drugim laže spoštljivi, otroke pa to spodbudi, da so ubogljivi. Priznavanje glavarstva vsekakor prispeva k temu, da je v družini božanski mir.
19. Zakaj je za mir in srečo v družini nujna dobra komunikacija?
19 Tretje pomembno načelo pa bi lahko izrazili s temi besedami: Za mir in srečo v družini je zelo pomembna dobra komunikacija. Naročilo iz Jakobovega lista 1:19 se glasi: »Vsak človek [bodi] hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za jezo.« Družinski člani morajo drug drugega poslušati in se pogovarjati, saj je komunikacija v družini kakor dvosmerna cesta. In čeprav je to, kar povemo, res, pa bo, če bomo povedali grobo, ponosno ali brezčutno, verjetno naredilo več škode kot pa koristi. Zato naj bi bilo vse, kar rečemo, okusno, ‚zabeljeno s soljo‘. (Kološanom 4:6) Družine, ki se ravnajo po svetopisemskih načelih in znajo dobro komunicirati, si zares prizadevajo za božanski mir.
20. Zakaj je ljubezen po vaše nujna za mir v družini?
20 Četrto načelo pa se glasi: Za mir in srečo v družini je bistvena ljubezen. V zakonu morda igra pomembno vlogo romantična ljubezen, med družinskimi člani pa se lahko splete tudi globoka srčna navezanost. Toda še pomembnejša je ljubezen, ki jo v grščini izraža beseda agápe. Takšno ljubezen si denimo privzgajamo do Jehova, Jezusa in bližnjih. (Matevž 22:37–39) Bog je to ljubezen pokazal človeštvu, ko je »dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temuč da ima večno življenje«. (Janez 3:16) Kako čudovito, da lahko s to isto ljubeznijo ljubimo tudi svoje domače! Ta vzvišena ljubezen je res »popolna vez edinosti«. (Kološanom 3:14, NW) Zakonca povezuje in žene, da delata samo to, kar je najboljše za sozakonca in otroke. Z ljubeznijo lahko kot eden rešujeta težave, ki se jih morda polotijo. O tem smo lahko povsem prepričani, saj »ljubezen [. . .] ne išče svojega, [. . .] vse pokriva, vse veruje, vse upa, vse prenaša. Ljubezen nikoli ne mine.« (1. Korinčanom 13:4–8) Družine, v katerih si medsebojno ljubezen utrjujejo z ljubeznijo do Jehova, so zares srečne!
Še naprej si prizadevajte za božanski mir
21. Kaj bo skoraj gotovo prispevalo k miru in sreči vaše družine?
21 Vsa ta in druga biblijska načela so nanizana v izdajah, ki nam jih je v svoji dobroti pripravil Jehova po ,zvestem in preudarnem sužnju‘. (Matevž 24:45, NW) Takšne informacije lahko na primer najdemo v 192 strani obsegajoči knjigi Skrivnost družinske sreče, ki je izšla na območnih zborovanjih Jehovovih prič »Sli božanskega miru«, ki so bila po vsem svetu v letu 1996/97. Če sami in v krogu družine preučujete Sveto pismo s takšnim učilom, vam bo to v mnogočem koristilo. (Izaija 48:17, 18) Da, z udejanjanjem svetopisemskih nasvetov bosta v vaši družini skoraj gotovo rasla mir in sreča.
22. Kaj bi morala biti osrednja stvar v vaši družini?
22 Jehova ima za vse družine, ki spolnjujejo njegovo voljo, pripravljene prečudovite reči. Zato si vsekakor zasluži, da ga hvalimo in mu služimo. (Razodetje 21:1–4) Naj bo torej v vaši družini osrednja stvar čaščenje pravega Boga. In naj vas naš ljubeči nebeški Oče, Jehova, blagoslovi s srečo, ko si prizadevate za božanski mir v svojem družinskem življenju!
Kako bi odgovorili?
◻ Kaj je družinam treba delati, da bi lahko živele bogovdano?
◻ Zakaj je danes družina v krizi?
◻ V čem je skrivnost družinske sreče?
◻ Z upoštevanjem katerih načel bomo lahko prispevali k miru in sreči v družinskem življenju?
[Slika na strani 24]
Z dobro komunikacijo prispevamo k božanskemu miru v družinskem življenju