Ali je tvoj dom kraj zavetja in miru?
»Daj vama Jehova, da najdeta pokoj, vsaka v svojega moža hiši.« – RUTINA KNJIGA 1:9.
1. Katere tri ženske so se pred kakimi 3 000 leti odpravile na pot v Judejo?
PRED kakimi 3 000 leti so se tri ženske podale na silno nevarno pot. Vodila jih je po krajih, kjer je mrgolelo tatov in razbojnikov. Potovale so namreč po divji moabski pokrajini. Najstarejša med njimi je bila vdova Naomi, ki je hotela priti v Betlehem, v svojo ljubljeno domovino Judejo. Z njo sta bili še dve vdovi, Orfa in Ruta. Bili sta Moabki, vdovi po Naominih sinovih Kelionu in Mahalonu. Prisluhnimo njihovemu pogovoru!
2. Kaj je Naomi zaželela Ruti in Orfi?
2 »Pojdita,« jima prigovarja Naomi, »vrnita se, vsaka v hišo svoje matere. Jehova naj vama bo naklonjen, kakor sta vedve bili naklonjeni rajnkima in meni.« In kaj jima je Naomi še zaželela? »Daj varna Jehova,« je rekla, »da najdete pokoj, vsaka v svojega moža hiši.« (Rutina knjiga 1:8, 9, EI) Da, Naomi je snahama prigovarjala, naj se vrneta med svoje ljudi, ker je upala, da jima bo Bog omogočil v novem domu in z dobrima možema najti mir in tolažbo.
3. Kako se je odločila Ruta in kaj ji je prinesla ta odločitev na koncu?
3 Orfa je potem res odšla, lojalna Ruta pa je ostala. Ta namreč ni hotela zapustiti svoje tašče, ker se je odločila: »Tvoje ljudstvo je moje ljudstvo in tvoj Bog je moj Bog.« In kaj se je zgodilo? Ruta je našla svoj dom pri Boazu, v njem pa zavetje in mir, pa še »popolno plačilo« ji je bilo zagotovljeno! Postala je namreč prednica kralja Davida in edinstvenega Gospoda, Jezusa Kristusa. (Rutina knjiga 1:16, EI; 2:12; 4:13–22; Psalm 110:1; Matej 1:1–6)
4. Nad katerim vprašanjem bi se lahko zamislili?
4 Naomi je želela, da bi bili njeni snahi deležni od Jehove varnega doma in zakona, v katerem bi vladala zavetje in mir. Bog gotovo želi, da bi njegovi služabniki po svojih domovih živeli v miru. Ali sta tudi v tvojem domu, če si Jehovina priča, zavetje in mir?
Izbrati pravega zakonskega tovariša
5. Kateri je prvi korak do mirnega družinskega življenja, če se za poroko odloča samski kristjan?
5 Če si kristjan in če premišljuješ o poroki, potem si gotovo želiš mirnega doma. Prvo stvar, ki je pri tem pomembna, je apostol Pavel opisal takole: »Žena je vezana, dokler njen mož živi. Če pa mož umrje, je prosta. Naj se poroči, s komer hoče, da se le v Gospodu.« (1. pismo Korinčanom 7:39, EI)
6. a) Kaj pomeni poročiti se ‚samo v Gospodu‘? b) O katerih vprašanjih naj bi razmislil vsakdo, ki se želi poročiti? c) Zakaj naj bi si človek v molitvi izbral krščenega partnerja?
6 ‚Poročiti se v Gospodu‘ pomeni poročiti se samo s sovernikom. Ampak kristjan ne bi smel hiteti v zakon za vsako ceno, pa čeprav s človekom, ki je tudi predan Jehovi. Ali tak človek res ‚išče pravičnost in ponižnost‘? (Zefanija 2:3) Ali služi Jehovi iz vsega srca? Ali govori iz srca, polnega ljubezni in slavljenja Jehove? Ali je oznanjevanje glavni sestavni del njegovega življenja? Ali ima lastnosti, ki so potrebne za službo Bogu in za krščanski zakon? Da, celo med krščenimi bi moral kristjan izbirati pazljivo in z molitvijo. Kolikor se pač da, se je treba prepričati, ali ima bodoči zakonski tovariš res dobre duhovne lastnosti. Takšna zveza potem varuje oba pred stresom in srčnimi bolečinami, ki tako pogosto zaznamujejo versko razdeljene domove.
7. Kaj je potrebno, da je sreča v zakonu kar največja?
7 Če se poročita dva predana kristjana, lahko v svojem zakonu uspešno zadovoljujeta čustvene potrebe in uspešno je tudi njuno duhovno življenje. Zaradi tega nastane med zakoncema kar najmočnejša človeška vez. Kristjan si pač želi tesne povezanosti s svojim zakonskim tovarišem. Človek pa je ustvarjen še s potrebo po bogočastju in zato smo najsrečnejši takrat, ko nam uspe ubrati pravo pot, da bi zadovoljili tudi to potrebo. (Matej 5:3) Če to vemo, gotovo ne bomo hoteli prekršiti Jehovinih pravil in se poročiti z nevernikom ter se tako oropati duhovne enotnosti, ki bogati zakon. (5. Mojzesova knjiga 7:3, 4) Če si torej želiš v zakonu kar največ sreče, potem glej, da bo v njem tudi Bog. Takšna simbolična »trojna vrvica se ne pretrga hitro«. (Propovednik 4:12) Res je: če je v tvoj zakon vključen tudi Bog Jehova, tedaj bo tvoj zakon močan, tvoj dom pa bo kraj zavetja in miru.
Nasvet za večji mir doma
8. Kateri nasvet je še posebej pomemben za poročene kristjane?
8 Kaj naj pravkar poročena kristjana naredita, da bosta v svojem domu ustvarila mir in zavetje? Seveda marsikaj, posebej pomemben pa je nasvet apostola Pavla v Pismu Efežanom 5:21–33. Mož ali žena gotovo lahko ta nasvet zlorabita in skušata z njim drug drugemu očitati pomanjkljivosti. Mnogo bolje pa je, da se poglobita vanj in ga uporabita vsak zase!
9. Kaj je Pavel svetoval krščanskim možem?
9 Če si krščanski zakonski mož, in ta Pavlov nasvet uporabljaš zase, boš znal v svojem domu vzpostaviti mir in zavetje. Apostol svetuje takole: »Možje, ljubite svoje žene, kakor je Kristus ljubil cerkev [skupščino, NS] in dal zanjo sam sebe.« Pavel potem zapiše tudi tole: »Možje so dolžni ljubiti svoje žene kot svoja lastna telesa. Kdor ljubi svojo ženo, ljubi sebe. Saj vendar nihče ni nikoli sovražil svojega telesa, temveč ga hrani in neguje kakor Kristus cerkev [skupščino, NS]. ... Zatorej naj tudi vsak med vami tako ljubi svojo ženo kakor sebe.« (EI) Mož naj torej ljubi svojo ženo »kakor sebe« – nanjo naj gleda kot na sebe. To je seveda nadvse primerno, saj sta [ob poroki] postala »eno meso«! (1. Mojzesova knjiga 2:24)
10. Kakšna je kristjanova zakonska odgovornost po 1. pismu Timoteju 5:8?
10 Mož, ki ljubi svojo ženo kot sebe, bo prevzel pobudo za duhovno življenje svoje družine. Odgovoren je za razmere v svojem domu in nikakor ne sme biti do njih brezbrižen. Ne, skrbeti mora za vse materialne in duhovne potrebe celotne družine. Pavel pravi: »Če pa kdo za svojce, posebno za domače, ne skrbi, je zatajil vero in je slabši od nevernika.« (1. pismo Timoteju 5:8, EI)
11. Kaj Pavel svetuje krščanskim ženam?
11 K miru in zavetju svojega doma lahko veliko prispeva tudi krščanska žena. Ženam je Pavel namenil tale navdihnjen nasvet: »Žene naj bodo podrejene svojim možem kakor Gospodu, mož je namreč glava ženi, kakor je Kristus glava cerkvi [skupščini, NS], ker jo je odrešil, saj je njegovo telo. In kakor je cerkev [skupščina, NS] podrejena Kristusu, tako naj bodo v vsem žene možem. ... Žena pa naj spoštuje moža.« (Pismo Efežanom 5:22–24, 33, EI) Prav zaradi tega ‚globokega spoštovanja‘ (NS) lahko postane dom kraj miru in zavetja. Gotovo pa je to nekaj povsem drugega kot stališče toliko posvetnih žena, ki s svojo neodvisnostjo in izzivalnim duhom samo vznemirijo in zmedejo svoje domove.
12. Kako naj se vedeta krščanska mož in žena?
12 Mož in žena bi v krščanskem zakonu morala vse delati ljubezni in spoštovanju v prid. Mož mora biti razumevajoč, duhovno zrel. Žena pa se mora bati Boga, sodelovati z možem in ga ljubiti. Gotovo ni težko uvideti, kako lahko tak odnos v družini prispeva k miru in zavetju.
Nikoli »ne dajajte prostora Hudiču«
13. Kaj svetuje Pavel v Pismu Efežanom 4:26, 27?
13 Ljudje smo nepopolni, zato v zakonu ni zmeraj lahko vzdrževati miru. Pritiski od zunaj znajo včasih privesti do pravega stresa in družinski mir nam spolzi iz rok. Če pa se držimo nasveta, ki nam ga je dal Pavel v Pismu Efežanom 4:26, 27, potem lahko veliko naredimo za mir v naših domovih. Tam je Pavel zapisal: »Če se jezite, nikar ne grešite; sonce naj ne zaide nad vašo jezo in ne dajajte prostora hudiču.« (EI) Tudi kadar se mož ali žena kdaj upravičeno razjezita, naj nikdar ne pustita, da bi ju jeza obvladala in da bi potem gojila zamero. Ne dajmo, da bi nas sovražnik miru, Satan Hudič, oropal družinskega miru! (1. Petrovo pismo 5:8)
14. Kakšen nasvet pomaga povrniti družinski mir, če je ta zaradi kakšnega problema načet?
14 Doma bo seveda vladal mir le, če se bosta oba zakonca držala svetopisemskih nasvetov. Če jima kakšen problem načne družinski mir, potem je prav, da skupaj prosita Boga za duha, kajti prav sadovi Božjega duha zmorejo povrniti v naše domove mir. (Luka 11:13; Pismo Galačanom 5:22, 23) Tudi v najtežjih okoliščinah bomo na ta način lahko v svoje domove povrnili mir in zavetje.
Vloga otrok v družinskem miru
15. Kako lahko mladi prispevajo k družinskemu miru?
15 Tudi otroci lahko veliko prispevajo k družinskemu miru. Kako? Tako, da ubogajo in sodelujejo. To pa je največ odvisno od svetopisemske vzgoje in učiteljske vloge, kakršno morata spolniti krščanska starša oba in vsak posebej. Del te pomembne vzgoje je tudi dober zgled, kakršnega morata dajati starša. Pregovori 22:6 nam dajejo nadvse prikladen nasvet: »Vzgajaj dečka primerno njegovi poti, tudi ko se postara, ne krene z nje.« (EI) Če je vzgoja prava in če je starševski zgled dober, potem otroci običajno ne krenejo s prave poti. Veliko je seveda odvisno od kvalitete in obsega vzgoje, pa tudi od otrokovega srca.
16. Kakšen zgled nam je pri vzgoji otrok Timotejeva vzgoja?
16 Otroka je treba začeti poučevati o duhovnih stvareh, ko je še zelo majhen. Tako je bilo pri Timoteju, zato mu je Pavel lahko rekel: »Ti ostani pri tem, česar si se naučil in v veri sprejel, ker veš, od koga si se naučil. Že od detinstva poznaš Sveto pismo in to ti more po veri v Jezusa Kristusa dati modrost, ki vodi v zveličanje.« (2. pismo Timoteju 3:14, 15, EI) Da, Timotej je svetopisemske resnice ‚sprejel v veri‘. Grška beseda, ki je uporabljena na tem mestu, pomeni »biti prepričan; imeti zagotovilo za kaj. (New Thayer’s Greek Lexicon, 514. stran) Tega ‚trdnega prepričanja‘ pa ne bi bilo brez Timotejeve krščanske matere Evnike in babice Loide, ki sta se veliko trudili z njim. Uspelo jima je vcepiti v Timoteja ‚iskreno vero‘ čeprav je bil njegov oče, kot kaže, nevernik. (2. pismo Timoteju 1:5) Ali tudi v svojem otroku skušaš razviti takšno vero?
17. Kakšen dokaz imamo, da je otroka moč učiti že od najranejšega detinstva?
17 Timoteja so učili o Svetem pismu od detinstva. Zato nikar ne podcenjujmo otrokove zmožnosti učenja. Newyorški Times je poročal, da je po nekih ugotovitvah »dvakrat več sinaptičnih vezi – mest, na katerih se stikajo razvejane možganske celice – v nekaterih predelih otrokovih možganov kot v možganih odraslih«. Otrok že zelo zgodaj zna razločiti, kaj je dobro in kaj slabo, kaj je prijetno in kaj neprijetno. Doktor medicine Richard M. Restak piše v svoji knjigi Možgani (The Brain) tole: »Živi organizmi shranjujejo spomine v svojih možganih glede na to, kakšen pomen imajo ti za njihovo preživetje. Žival si ‚zapomni‘ svojega sovražnika in se umakne že ob njegovem prvem znaku. Spomini so v možganih shranjeni v povezavi z intenzivnostjo izkušnje. Ko smo bili še majhni, nam je bilo treba samo enkrat reči, naj se ne dotikamo vroče peči.« Veliko se bomo seveda še morali naučiti o delovanju možganov, toda otrok se uči iz izkušenj. Že zelo zgodaj ga na primer lahko naučimo, da na krščanskem sestanku mirno sedi.
18. Kaj Pavel svetuje staršem in otrokom v Pismu Efežanom 6:1–4?
18 Ko otroci rastejo, postopoma pridobivajo duhovno znanje. Med drugim se lahko naučijo, da morajo starše ubogati tudi zato, ker tako hoče Bog. Za to je potrebna trdna in hkrati ljubeča vzgoja staršev, kajti apostol Pavel pravi: »Otroci, ubogajte svoje starše v Gospodu, zakaj tako je prav. ‚Spoštuj svojega očeta in svojo mater‘ – to je prva zapoved, ki je združena z obljubo – ‚da ti bo dobro in boš dolgo živel na zemlji‘. In vi, očetje, ne grenite svojih otrok, temveč jih vzgajajte in opominjajte v Jehovinem duhu.« (Pismo Efežanom 6:1–4, EI) Ubogljivi otroci veliko lahko naredijo za mir in zavetje v svojem domu.
19. Kaj lahko vez med starši in otroki okrepi?
19 Kaj pa lahko vez med starši in otroci še okrepi? Gotovo je za ta del v veliko pomoč skupno branje Svetega pisma in spremljajoče krščanske literature. Posebej uporabni za poučevanje najmlajših sta knjigi Poslušati velikega učitelja in Moja knjiga biblijskih zgodb. Kadar tako prebiramo Sveto pismo in seveda tudi v vseh drugih priložnostih, poudarjajmo ljubezen do Boga. Preden sedemo k obedu, se v molitvi zahvalimo Jehovi za to, da nas z vsem oskrbuje. Ko smo na poti, opozorimo otroka na čudeže stvarstva – na rastline, cvetje, drevje, gore, reke, jezera in živali. Kadar smo z otrokom na oznanjevanju, uporabimo to priložnost, da ga opozorimo na Božjo ljubezen. Vsakodnevno pomagajmo otroku, da bo odraščal v ljubezni do Jehove. Otrokovega srca pa ne bomo dosegli, če te ljubezni ne bo tudi v našem srcu. (5. Mojzesova knjiga 6:4–7)
20. Kako pomembno je upravičeno discipliniranje?
20 Ne pozabimo, da je pomembno tudi discipliniranje. Če je prav uporabljeno in prav sprejeto, potem »daje tistim, ki so šli skozi [njegovo] šolo, sad miru in pravičnosti«. (Pismo Hebrejcem 12:11, EI) In otroci, ki se ravnajo po starševski vzgoji, so družini v veselje in čast in prispevajo k njenemu dobremu imenu. (Pregovori 10:1; 13:1; 23:24, 25) Starši in otroci morajo torej sprejeti vsak svojo svetopisemsko vlogo, šele tako lahko prispevajo k miru in zavetju doma.
Ohranjati mir in zavetje doma
21. Kako lahko po Pregovorih 24:3, 4 vzdržujemo doma mir in zavetje?
21 Kako naj ohranjamo mir in zavetje doma? Pregovor pravi: »Z modrostjo se zida hiša in z razumnostjo se utrjuje; z znanjem se polnijo hrami, z dragocenim in prijetnim imetjem vsake vrste.« (Pregovori 24:3, 4, EI) Znanje in delo pridne družine lahko napolni dom z vsakovrstnimi gmotnimi dobrinami. Toda dom lahko stoji in raste na trdnem temelju le takrat, kadar vsi v njem z vso razsodnostjo uporabljajo Božjo modrost, da se namreč z vso natančnostjo držijo svetopisemskega znanja. Da, z modrostjo se gradi dom in samo z njo je družina res lahko uspešna in enotna.
22. Kje se bo pokazal rezultat, če se bomo držali Božjih vodil?
22 Če Božja vodila uporabljamo doma, potem bomo gotovo dosegli mir, kajti Izraelcem je bilo rečeno: »Tako govori Jehova, tvoj odkupitelj, Sveti Izraelov: ‚Jaz sem Jehova, tvoj Bog, ki te učim da storiš, kar ti koristi, ki te vodim po potu, po katerem naj hodiš. O, da bi pazil na moje zapovedi! Tedaj bi bil tvoj mir kakor reka, in tvoja pravičnost kakor morski valovi.‘« (Izaija 48:17, 18, EI) Zato naj vsi boguvdani možje, žene in otroci uporabljajo nebeško modrost. Potem bomo vsi našli v svojih domovih dovolj miru in zavetja.
Ali se spominjaš?
◻ Kako bi se moral odločiti kristjan, ki razmišlja o poroki, če hoče živeti v mirnem domu?
◻ Kaj morata po Pismu Efežanom 5:21–33 delati mož in žena, če hočeta doseči mir v svojem domu?
◻ Kako nam lahko nasvet iz Pisma Efežanom 4:26, 27 pomaga pri ohranjanju miru in zavetja doma, če se ga držimo?
◻ Kako lahko k družinskemu miru pripomorejo mladi?
◻ Kako lahko ohranimo v svojih domovih mir in zavetje?