»Vsa dolžnost človekova«

»Boga se boj in zapovedi njegove izpolnjuj, kajti to je vsa dolžnost človekova.« (PROPOVEDNIK 12:13)

1., 2. Zakaj je prav premišljevati o tem, kaj smo dolžni Bogu?

»KAJ zahteva GOSPOD od tebe?« To je vprašal neki staroveški prerok, potem pa Jehovove zahteve tudi naštel – streči je treba pravici, ljubiti usmiljenje in hoditi ponižno z Bogom. (Miha 6:8)

² Mnogim v tej dobi individualizma in neodvisnosti zamisel, da bi Bog od njih kaj zahteval, ni preveč všeč. Ne želijo se obvezovati. Kako pa je s tem, kar je Salomon sklenil v Propovedniku? »Poslušajmo konec vse propovedi: Boga se boj in zapovedi njegove izpolnjuj, kajti to je vsa dolžnost človekova.« (Propovednik 12:13)

3. Zakaj bi morali resno razmisliti o knjigi Propovednik?

³ Neglede na to, v kakšnih okoliščinah smo in kako gledamo na življenje, nam lahko zelo koristi, če razmislimo o ozadju tega sklepa. Kralj Salomon, pisec te navdihnjene knjige, je namreč premišljeval o nekaterih rečeh, ki so del tudi našega vsakdana. Nekateri bodo morda prenagljeno sklenili, da je njegova analiza v osnovi negativna. Vendar pa je božansko navdihnjena in nam lahko pomaga preiskati, s čim se ukvarjamo in čemu dajemo prednost, zaradi česar bomo še bolj radostni.

Spoprijemati se z glavnimi življenjskimi skrbmi

4. O čem je Salomon razpravljal v Propovedniku?

⁴ Salomon je temeljito preiskal ,opravilo sinov človeških‘. »Obrnil sem srce svoje v to, da bi z modrostjo preiskoval in zasledoval vse, kar se godi pod nebom.« Ni nujno, da je z ,opravilom‘ imel v mislih službo oziroma zaposlitev, temveč prej skupek opravil, s katerimi se moški in ženske ukvarjajo skozi celo življenje. (Propovednik 1:13) Vabimo vas, da skupaj z nami pretehtate nekatere od teh glavnih skrbi, oziroma nekatera od opravil, potem pa jih primerjate z lastnimi dejavnostmi in stvarmi, ki jim dajete prednost.

5. Kaj je eno od glavnih človekovih opravil?

⁵ Denar je nedvomno bistvo mnogih reči, za katere se človek zanima in s katerimi se ukvarja. Nihče ne more upravičeno reči, da je imel Salomon brezbrižen odnos do denarja, kot ga imajo nekateri bogataši, saj je priznal, da človek potrebuje nekaj denarja. Bolje je namreč imeti zadosti denarnih sredstev, kot pa živeti preprosto ali v revščini. (Propovednik 7:11, 12) Gotovo pa ste opazili, da lahko denar, skupaj s stvarmi, ki se dajo z njim kupiti, postane glavni cilj v življenju revnih pa tudi bogatih.

6. Kaj lahko spoznamo glede denarja iz ene od Jezusovih prispodob in Salomonove lastne izkušnje?

⁶ Spomnite se Jezusove prispodobe o nikoli zadovoljnem bogatašu, ki je delal, da bi si pridobil še več. Bog ga je obsodil kot nerazumnega. Zakaj? Ker ,nam življenje ne priteka iz imetja‘. (Lukež 12:15–21) Salomonova izkušnja, ki je bila verjetno obsežnejša kot naša, potrjuje Jezusove besede. Preberite opis iz Propovednika 2:4–9. Salomon se je nekaj časa posvetil pridobivanju bogastva. Gradil si je odlične hiše in vrtove. Lahko si je privoščil čudovite spremljevalke in si jih je tudi priskrbel. Toda ali mu je bogastvo in tisto, kar je z njim lahko dosegel, prineslo veliko zadovoljstvo, občutek, da je zares nekaj dosegel, in smoter v življenju? Odkrito je odgovoril: »Potem sem se ozrl po vseh delih svojih, ki so jih storile roke moje, in po trudu, ki sem si ga prizadel, da bi bil vse dovršil; in glej, vse je bilo ničemurnost in lovljenje vetra, in dobička ni pod solncem nobenega.« (Propovednik 2:11; 4:8)

7. a) Kaj dokazujejo izkušnje glede vrednosti denarja? b) Kaj vidite osebno, kar potrjuje Salomonov sklep?

⁷ To je stvaren odgovor, saj o njegovi resničnosti priča življenje mnogih. Priznati moramo, da s tem, ko imamo več denarja, še ne rešimo vseh problemov. Lahko sicer rešimo nekatere, saj je denimo lažje kupovati hrano in obleko. Toda hkrati je mogoče nositi le eno obleko ter zaužiti le določeno količino hrane in pijače. In gotovo ste brali o bogataših, katerih življenje je prežeto z razvezami, zlorabo alkohola in drog ter z rodbinskimi spori. Multimilijonar J. P. Getty je rekel: »Ni nujno, da je denar kakor koli povezan s srečo. Prej z nesrečo.« Salomon je torej ljubezen do srebra iz dobrega razloga ocenil za ničemurnost. Primerjajte to dejstvo z njegovo ugotovitvijo: »Delavcu je spanje sladko, če je jedel veliko ali malo; bogatinu pa sitost ne da mirno spati.« (Propovednik 5:10–12)

8. Kakšen razlog imamo, da ne precenjujemo pomembnosti denarja?

⁸ Denar in imetje, tudi kar se tiče prihodnosti, ne prinašata občutka zadovoljstva. Recimo, da bi imeli več denarja in imetja. Verjetno bi vas še dodatno skrbelo, kako bi vse to zavarovali, pa kljub temu še vedno ne bi vedeli, kaj bo jutri. Je mogoče, da bi vse to izgubili, skupaj z življenjem? (Propovednik 5:13–17; 9:11, 12) Ker torej denar in imetje ne prinašata občutka zadovoljstva, ne bi smelo biti težko uvideti, zakaj bi moralo naše življenje, oziroma naša opravila, imeti višji in trajnejši smoter.

Družina, slava in oblast

9. Zakaj se je Salomon v svojem preiskovanju upravičeno dotaknil družinskega življenja?

⁹ Salomon se je pri analiziranju življenja dotaknil tudi pretiranega ukvarjanja z družino. Biblija sicer res poudarja družinsko življenje, pa tudi radost, ki jo prinaša rojevanje in vzgajanje otrok. (1. Mojzesova 2:22–24; Psalm 127:3–5; Pregovori 5:15, 18–20; 6:20; Marko 10:6–9; Efežanom 5:22–33) Toda ali je to temeljni vidik življenja? Očitno so mnogi tega mnenja glede na to, da v nekaterih kulturah zelo poudarjajo zakonsko zvezo, otroke in družinske vezi. Vendar pa Propovednik 6:3 kaže, da niti sto otrok ni ključ do zadovoljstva v življenju. Samo pomislite, koliko staršev se žrtvuje za svoje otroke, da bi jim omogočili dober začetek v življenju in da bi jim ga olajšali. To je sicer plemenito dejanje, toda naš Stvarnik prav gotovo ni mislil, da je osrednji cilj našega bivanja zgolj prenašanje življenja na naslednji rod, kot to nagonsko delajo živali, da nadaljujejo vrsto.

10. Zakaj se lahko pretirano zanimanje za družino izkaže za ničemurnost?

¹⁰ Salomon je v svoji dojemljivosti opozoril na nekatera dejstva glede družinskega življenja. Recimo, da se posameznik osredotoči na to, da bo poskrbel za svoje otroke in vnuke. Toda ali se bodo ti izkazali za modre? Ali pa bodo s tistim, kar se je trudil zbrati zanje, ravnali nespametno? Če bi se zgodilo to slednje, kakšna »ničemurnost in veliko zlo« bi to bilo! (Propovednik 2:18–21; 1. kraljev 12:8; 2. letopisov 12:1–4, 9)

11., 12. a) Za čim si mnogi prizadevajo v življenju? b) Zakaj lahko rečemo, da je prizadevanje za slovesom »lovljenje vetra«?

¹¹ Mnogi pa so šli v drugo skrajnost in so normalno družinsko življenje podredili odločenosti, da dosežejo slavo ali pa oblast nad drugimi. Morda je ta hiba pogostejša med moškimi. Ali ste jo mogoče opazili pri svojih sošolcih, sodelavcih ali sosedih? Mnogi si namreč obupno prizadevajo, da bi jih drugi opazili, da bi bili nekdo ali pa da bi imeli oblast nad drugimi. Toda kako smiselno je to v resnici?

¹² Samo pomislite, kako si nekateri prizadevajo, da bi postali zelo ali pa vsaj malo slavni. Za tem stremijo v šolah, soseščini in različnih družbenih skupinah. Je tudi gonilna sila v tistih ljudeh, ki želijo postati znani v svetu umetnosti, zabave in politike. Toda ali se takšni v bistvu ne naprezajo brezuspešno? Salomon je to pravilno poimenoval kot »lovljenje vetra«. (Propovednik 4:4) Tudi če mlad človek postane pomembna osebnost v kakem klubu, športni ekipi ali glasbeni skupini, oziroma si kak moški ali ženska pridobi sloves v podjetju ali skupnosti, koliko jih pravzaprav ve za to? Ali večina ljudi na drugi strani sveta (ali celo v isti državi) ve, da ta človek sploh obstaja? Ali pa enostavno živijo naprej, ne da bi se sploh zavedali, koliko je on ali ona slaven/-na? In isto velja tudi za vsakršno oblast oziroma avtoriteto, ki si jo posameznik pridobi na delovnem mestu, v kakem mestu ali v skupini.

13. a) Kako nam Propovednik 9:4, 5 pomaga prav gledati na prizadevanje za slovesom ali oblastjo? b) Katera dejstva bi morali sprejeti, če je to življenje vse, kar je? (Glej podčrtno opombo.)

¹³ Do česa pa takšen sloves oziroma oblast nazadnje pripelje? Z menjavanjem rodov umirajo tudi pomembni oziroma vplivni ljudje in tonejo v pozabo. To velja tako za gradbenike, glasbenike in druge umetnike, družbene reformatorje in tako naprej, kot tudi za večino politikov in vojaških voditeljev. Koliko posameznikov, ki so opravljali katerega od naštetih opravil in so živeli med letoma 1700 in 1800, poznate? Salomon je pravilno ocenil zadevo, ko je rekel: »Živečemu psu je bolje nego mrtvemu levu. Kajti živeči vedo, da jim je umreti, mrtvi pa ničesar ne vedo [. . .], ker je njih spomin pozabljen.« (Propovednik 9:4, 5) In če je to življenje vse, kar je, potem je stremenje za slovesom ali oblastjo zares ničemurnost.a

Središče naše pozornosti in dolžnost

14. Zakaj naj bi nam knjiga Propovednika osebno pomagala?

¹⁴ Res je, Salomon ni komentiral vseh dejavnosti, ciljev in užitkov, okoli katerih ljudje osredinjajo svoje življenje. Vseeno pa je to, kar je napisal, dovolj. Ni treba, da je naše premišljevanje o tej knjigi videti mračno ali negativno, saj biblijsko knjigo, ki jo je Bog Jehova namerno navdihnil v našo korist, preiskujemo stvarno. Vsakemu izmed nas lahko pomaga, da si prav naravna pogled na življenje in to, na kar se osredotočamo. (Propovednik 7:2; 2. Timoteju 3:16, 17) Še posebej pa to velja za sklep, do katerega je z Jehovovo pomočjo prišel Salomon.

15., 16. a) Kako je na uživanje življenja gledal Salomon? b) Kaj je potrebno, kot je to pravilno povedal Salomon, da bi se življenja veselili?

¹⁵ Ena od misli, ki jih je Salomon redno ponavljal, je bila ta, da bi morali služabniki pravega Boga najti radost v svojih dejavnostih pred njim. »Spoznal sem, da ni nič boljšega med njimi, nego da se veselé in delajo dobro v življenju svojem; pa tudi, ko človek jé in pije in uživa dobro pri vsem trudu svojem, da je to vsakemu dar Božji.« (Propovednik 2:24; 3:12, 13; 5:18; 8:15) Bodite pozorni na to, da Salomon ni spodbujal bučnega veseljačenja, niti ni s tem pokazal, da odobrava stališče ,jejmo in pijmo, kajti jutri umremo‘. (1. Korinčanom 15:14, 32–34) Hotel je reči le, da naj bi se veselili normalnih užitkov, kot je uživanje hrane in pijače, ob tem ko ,delamo dobro v svojem življenju‘. To pa nesporno osredotoči naše življenje na voljo Stvarnika, ki odloča, kaj je zares dobro. (Psalm 25:8; Propovednik 9:1; Marko 10:17, 18; Rimljanom 12:2)

¹⁶ Salomon je zapisal: »Pojdi, jej z veseljem svoj kruh in pij veselega srca svoje vino; ker Bogu je že zdavnaj všeč tvoje dejanje.« (Propovednik 9:7–9, EI) Da, moški ali ženska, ki ima zares bogato in izpolnjeno življenje, je dejaven/-na v tistih dejanjih, ki so Jehovu všeč. To pa od nas zahteva, da ga nenehno upoštevamo. Kako se ta pogled na življenje razlikuje od pogleda večine ljudi, ki temelji na človeškem umovanju!

17., 18. a) Kako se mnogi ljudje odzivajo na resničnost življenja? b) Kakšne posledice bi morali imeti vedno v mislih?

¹⁷ Nekatere vere učijo o onostranstvu, kljub temu pa mnogi ljudje menijo, da je to življenje v resnici vse, o čemer so lahko prepričani. Morda opažate, da se odzivajo tako, kot je opisal Salomon: »Ker se hitro ne izvrši sodni izrek proti hudemu dejanju, zato je srce otrok človeških polno smelosti, da delajo hudo.« (Propovednik 8:11) Celo tisti, ki ne zabredejo v hudobna dejanja, kažejo, da se prvenstveno zanimajo za sedanjost. To pa je le eden od razlogov, zakaj jim postanejo denar, imetje, prestiž, oblast nad drugimi, družina in druge temu podobne reči pretirano pomembne. Vendar pa to še ni vse. Salomon je namreč dodal: »Čeprav grešnik stokrat stori hudo in se mu daljšajo dnevi, vendar vem za gotovo, da se bo njim, ki se Boga boje, dobro godilo, ker se ga boje; ali brezbožniku se ne bo dobro godilo, tudi ne podaljša dni svojih, ki so kakor senca, ker se Boga ne boji.« (Propovednik 8:12, 13) Kot lahko vidimo, je bil Salomon prepričan, da se nam bo godilo dobro, če se bomo ,bali Boga‘. Kako dobro pa? Odgovor lahko najdemo v njegovi primerjavi. Jehova lahko ,podaljša naše dni‘.

¹⁸ Še zlasti bi morali o povsem zanesljivem dejstvu, da se bo dobro godilo tistim, ki se bojijo Boga, premišljevati relativno mladi ljudje. Kot ste morda opazili že sami, se lahko tudi najhitrejši tekač spotakne in izgubi tekmo. Mogočno vojsko lahko porazijo. Preudaren poslovnež se lahko znajde v revščini. In še in še je takih negotovosti, zaradi katerih je življenje precej nepredvidljivo. Vseeno pa ste lahko povsem prepričani o enem: Najmodrejša in najzanesljivejša pot je uživati življenje, dokler delate dobro znotraj Božjih moralnih zakonov in po njegovi volji. (Propovednik 9:11) Med drugim to pomeni, da se moramo iz Biblije učiti o Božji volji, posvetiti svoje življenje Bogu in postati krščen kristjan. (Matevž 28:19, 20)

19. Kako lahko mladi sicer uporabljajo svoje življenje, toda kaj je modro delati?

¹⁹ Stvarnik ne bo niti mladih niti drugih silil, naj se ravnajo po njegovih smernicah. Lahko se sicer povsem posvetijo izobraževanju in morda postanejo dosmrtni študentje neštetih knjig, polnih človeške modrosti. Vendar se bo nazadnje izkazalo, da to utruja telo. Lahko se pustijo voditi nepopolnemu človeškemu srcu oziroma delajo tisto, kar ugaja očem. Vendar bo to gotovo prineslo nadloge in sčasoma se bo izkazalo, da je bilo tako preživeto življenje, zgolj ničemurnost. (Propovednik 11:9–​12:12; 1. Janezov 2:15–17) Zato Salomon poziva mlade, pa tudi druge neglede na leta, naj resno razmislijo o naslednjem: »In spominjaj se Stvarnika svojega v dnevih mladosti svoje, preden pridejo hudi dnevi in se približajo leta, o katerih porečeš: Niso mi všeč!« (Propovednik 12:1)

20. Kakšno je uravnovešeno sporočilo iz Propovednika?

²⁰ Kaj naj torej sklenemo? Kaj pa sklep, do katerega je prišel Salomon? On je videl, oziroma preiskal, »vse dejanje, ki se godi pod solncem, in glej, vse je ničemurnost in lovljenje vetra«. (Propovednik 1:14) V knjigi Propovednik ne najdemo besed ciničnega ali razočaranega človeka. Te so namreč del Božje navdihnjene Besede in so zato vredne našega premišljevanja.

21., 22. a) Katere vidike življenja je upošteval Salomon? b) Do kakšnega modrega sklepa je prišel? c) Kako preiskovanje vsebine Propovednika vpliva na vas?

²¹ Salomon je preiskal človekova prizadevanja, težave in težnje. Razmišljal je o tem, kako se stvari iztečejo, kadar vse poteka normalno, o jalovih in praznih rezultatih, ki jih doživlja tako veliko ljudi. Premišljeval je o stvarnosti človeške nepopolnosti in posledične smrti. Poleg tega je govoril tudi o od Boga danem spoznanju glede stanja mrtvih in obetov na prihodnje življenje. Vse to je preiskal človek, ki je dobil modrost od Boga, res, eden od najmodrejših ljudi, kar jih je kdaj živelo. In sklep, do katerega se je dokopal, je postal del Svetega pisma v korist vsem, ki si želijo zares smiselno življenje. Ali naj se ne bi strinjali s tem?

²² »Poslušajmo konec vse propovedi: Boga se boj in zapovedi njegove izpolnjuj, kajti to je vsa dolžnost človekova. Zakaj Bog privede vsako delo, bodisi dobro ali hudo, na sodbo o vsem skritem.« (Propovednik 12:13, 14)

[Podčrtna opomba]

Ali se spomnite?

◻ Kakšno modro mesto naj ima imetje v vašem življenju?

◻ Zakaj ne bi smeli pretirano poudarjati družine, slave ali oblasti nad drugimi?

◻ Kakšno božansko stališče do uživanja je spodbujal Salomon?

◻ Kako je vam koristilo premišljevanje o knjigi Propovednik?

[Slike na strani 15]

Denar in imetje ne zagotavljata zadovoljstva

[Slika na strani 17]

Mladi so lahko prepričani, da se jim bo godilo dobro, če se bodo bali Boga