Kaj je smoter vašega življenja

»Da bi me vodilo pri tem z modrostjo moje srce [. . .] dokler ne bi videl, kaj je za ljudi dobro, [. . .] vse dni [njihovega] življenja.« (PROPOVEDNIK 2:3, EI)

1., 2. Zakaj se ni napačno razumno zanimati zase?

MAR ni res, da se zanimate zase? To je normalno. Tako jemo vsak dan, gremo spat, ko smo utrujeni, in smo radi s prijatelji in ljubljenimi. Kdaj pa kdaj se igramo, plavamo ali pa delamo kaj drugega, kar nas veseli, pri čemer kažemo, da se uravnovešeno zanimamo zase.

² Takšno zanimanje se ujema s tem, kar je zapisal Salomon pod Božjim navdihnjenjem: »Ni druge sreče za človeka, kakor da jé in pije in uživa dobro v svojem trudu.« Na podlagi lastnih izkušenj pa je še dodal: »Tudi to sem videl, da je to iz božje roke; kdo namreč more jesti in uživati, če ne jaz.« (Propovednik 2:24, 25, EI)

3. Na katera begajoča vprašanja mnogi ne najdejo odgovora?

³ A vendar veste, da hranjenje, pitje, spanje in dobrodelnost v življenju ni vse. Med drugim nas namreč tarejo bolečine, razočaranja in skrbi. In zdi se, da smo prezaposleni, da bi se posvetili smotru svojega življenja. Mar ni tako tudi z vami? Vermont Royster, bivši urednik The Wall Street Journala, je, potem ko je opozoril na naše razvito znanje in spretnosti, zapisal: »To je zelo čudno. Ko premišljamo o samem človeku, o njegovih dilemah, o njegovem položaju v tem vesolju, smo zelo malo napredovali od takrat, ko se je čas začel. Še vedno se bodemo z vprašanji, kot so: kdo smo, zakaj sploh živimo in kakšna je naša prihodnost.«

4. Zakaj bi si vsakdo moral želeti, da bi bil sposoben odgovoriti na vprašanja, ki se tičejo nas?

⁴ Kako bi vi odgovorili na vprašanja: Kdo smo? Zakaj smo tu? In kakšna je naša prihodnost? Lanskega julija je g. Royster umrl. Kaj menite, ali je našel zadovoljive odgovore? Oziroma, kar je še pomembnejše, ali jih je sploh mogoče najti? In kako vam lahko ti pomagajo, da bi živeli srečneje in bolj smiselno? Pa si poglejmo.

Glavni vir uvida

5. Zakaj naj bi uvid v vprašanja, ki se tičejo smisla življenja, iskali pri Bogu?

⁵ Če bi morali smoter življenja iskati sami, bi pri tem imeli zelo malo ali pa sploh nič uspeha, kot se je to zgodilo večini mož in žena, tudi tistim z obsežnim znanjem in izkušnjami. Toda mi nismo sami. Stvarnik nam je namreč priskrbel pomoč. In ko pomislite na to, mar ni on temeljni Vir uvida in modrosti, mar ni on tisti, ki je »od vekomaj do vekomaj«, ki ve vse o vesolju in zgodovini? (Psalm 90:1, 2) On je ustvaril ljudi, on je tudi spremljal vse, kar je človek doživljal, zato naj bi uvid iskali pri njem, ne pa pri nepopolnih ljudeh z njihovim omejenim znanjem in sposobnostjo dojemanja. (Psalm 14:1–3; Rimljanom 3:10–12)

6. a) Kako je Stvarnik priskrbel potreben uvid? b) Kako je v to vpleten Salomon?

⁶ Ne moremo pa pričakovati, da nam bo Stvarnik osebno razodel, kakšen je smisel življenja. Za to nam je namreč priskrbel vir uvida – svojo navdihnjeno Besedo. (Psalm 32:8; 111:10) In kar se tega tiče, je knjiga Propovednik še posebej dragocena. Bog je navdihnil njenega pisca, tako da je bila »modrost Salomonova [večja] nego modrost vseh sinov na Jutrovem«. (1. kraljev 3:6–12; 4:30–34) ,Modrost Salomona‘ je na neko vladarico naredila tolikšen vtis, da je rekla, da ji niso povedali niti polovice in da bodo tisti, ki prisluhnejo njegovi modrosti, zares srečni.a (1. kraljev 10:4–8) In tudi mi lahko črpamo uvid in srečo iz božanske modrosti, ki nam jo je Stvarnik priskrbel po Salomonu.

7. a) Kaj je Salomon sklenil glede večine dejavnosti pod nebom? b) Kaj kaže, da je Salomon stvari preiskal stvarno?

⁷ Iz Propovednika seva modrost, ki jo je Salomon dobil od Boga in je vplivala na njegovo srce ter razum. Ker je imel čas, sredstva in uvid, je preiskal »vse, kar se [je] godi[lo] pod nebom«. Videl je, da je večina tega »ničemurnost in lovljenje vetra«, in to božansko ugotovitev bi morali imeti v mislih vedno, kadar razmišljamo o smotru svojega življenja. (Propovednik 1:13, 14, 16) Salomon je bil odkrit, stvaren. Razmislite denimo o njegovih besedah, zapisanih v Propovedniku 1:15, 18. Vi veste, da je človek skozi stoletja preskusil različne oblike vladavin ter si včasih iskreno prizadeval rešiti probleme in izboljšati kvaliteto življenja. Toda, ali je katera od njih zares poravnala vse »krivo« v tej nepopolni stvarnosti? Poleg tega ste lahko opazili, da se človek s pridobivanjem spoznanja vse bolj zaveda, da je stvari v tej kratki življenjski dobi nemogoče povsem popraviti. Mnogi so zaradi tega razočarani, ni pa nujno, da smo med njimi tudi mi.

8. Kateri ciklusi obstajajo že zelo dolgo?

⁸ Razmislimo pa tudi o nenehno se ponavljajočih ciklusih, ki vplivajo na nas, kot je na primer vzhajanje in zahajanje sonca oziroma gibanje vetra in vode. Ti ciklusi so obstajali v dneh Mojzesa, Salomona, Napoleona in naših pradedkov, obstajajo pa še danes. Podobno tudi »rod mineva, rod prihaja«. (Propovednik 1:4–7) Gledano s človeškimi očmi se je spremenilo zelo malo. Ljudem iz preteklosti in sedanjosti so namreč skupne podobne dejavnosti, upanje, ambicije in dosežki. A četudi je kateri posameznik zaslovel med ljudmi oziroma se je ločil po lepoti ali sposobnosti, kje je ta človek sedaj? Mrtev je in verjetno tudi pozabljen. In to gledišče ni prav nič temačno. Večina ljudi namreč ne ve niti kako je bilo ime njihovim prastaršem niti kje so se ti rodili oziroma bili pokopani. Zato lahko razumete, zakaj je Salomon stvarno videl ničemurnost v človeških početjih in prizadevanjih. (Propovednik 1:9–11)

9. Kako nam lahko pomaga stvaren uvid v razmere, v katerih tiči človeštvo?

⁹ Ni pa treba, da nas ta božanski uvid v temeljne človeške razmere razočara. Lahko nam namreč koristi in nas navede, da ciljem oziroma težnjam, ki bodo kmalu le še stvar preteklosti, ne bi pripisovali zgrešenih vrednot. Ta uvid bi nam moral pomagati, da bi preiskali, kaj nam daje življenje in kaj skušamo doseči. Naj ponazorimo. Namesto da bi bili asketi, lahko v uravnovešenem hranjenju in pitju najdemo radost. (Propovednik 2:24) In kot bomo videli, je Salomon prišel do zelo pozitivnega in optimističnega sklepa. Če povemo na kratko, je sklenil, da bi morali močno ceniti svoj odnos s Stvarnikom, ki nam lahko pomaga do večno srečne in smotrne prihodnosti. Takole je poudaril: »Poslušajmo konec vse propovedi: Boga se boj in zapovedi njegove izpolnjuj, kajti to je vsa dolžnost človekova.« (Propovednik 12:13)

Smoter glede na življenjske cikluse

10. Kako je Salomon primerjal živali in ljudi?

¹⁰ Božanska modrost, ki seva iz Propovednika, pa nam lahko nadalje pomaga tudi, kadar premišljujemo o življenjskem smotru. Zakaj pa? Ker se je Salomon stvarno osredotočil tudi na tiste resnice, o katerih morda le redko razmišljamo. Ena od njih je podobnost med ljudmi in živalmi. Jezus je svoje sledilce primerjal z ovcami, vendar ljudem na splošno ni všeč, da se jih primerja z živalmi. (Janez 10:11–16) Kljub temu pa je Salomon navedel nekatera neizpodbitna dejstva: »Bog izkusi [otroke človeške] da vidijo, da sami ob sebi so kakor živina. Kajti kar se naključi otrokom človeškim in kar se naključi živalim, je ista naključba: kakor te umrjo, umrjo tudi oni, [. . .] in človek nima prednosti proti živini; zakaj vse je ničemurnost. [. . .] Vse je postalo iz prahu in vse se vrača zopet v prah.« (Propovednik 3:18–20)

11. a) Kako bi lahko opisali tipični življenjski ciklus živali? b) Kaj menite o takšni analizi?

¹¹ Sedaj pa pomislite na neko žival, ki jo radi opazujete, morda na skalnega jazbeca ali zajca. (5. Mojzesova 14:7; Psalm 104:18; Pregovori 30:26) Ali pa razmislite o veverici. Po svetu jih je več kot 300 vrst. Kakšen je njen življenjski ciklus? Samica skrbi za mladiče še nekaj tednov po skotitvi. Ti prav kmalu dobijo kožušček in že si upajo iz gnezda. Lahko jih vidite, kako hitijo naokrog in se učijo iskati hrano, čeprav se pogosto zdi, da se samo igrajo in uživajo v svoji mladostnosti. Ko so stari kako leto, si najdejo partnerja, potem pa si morajo narediti gnezdo oziroma duplino in skrbeti za potomstvo. Če si veveričja družina najde dovolj jagod, orehov, lešnikov in semen, se posamezne veverice v njej morda odebelijo in imajo dovolj časa, da si povečajo dom. Vendar pa že v nekaj letih ostarijo in postanejo dovzetnejše za nesreče in bolezni. Pri približno desetih letih poginejo. Vrste se med seboj sicer nekoliko razlikujejo, toda v bistvu je to njihov življenjski ciklus.

12. a) Zakaj je, stvarno gledano, življenjski ciklus mnogih ljudi podoben ciklusu navadne živali? b) Na kaj lahko pomislimo, ko bomo naslednjič videli žival, ki smo jo imeli v mislih?

¹² Večina ne bo ugovarjala temu ciklusu veveric in bo od njih komajda pričakovala, da bodo razumsko iskale smoter življenja. Kljub temu pa se življenje večine ljudi bistveno ne razlikuje od njihovega, mar ne? Po rojstvu namreč zanje skrbijo starši. Potem jedo, rastejo in se igrajo kot mladeniči in mladenke. Kmalu za tem odrastejo, si najdejo partnerja ter poiščejo življenjski prostor in sredstva za preživljanje. Če jim uspe, se lahko »odebelijo« in si povečajo dom (gnezdo), v katerem bodo vzgajali potomce. Toda desetletja hitro minevajo in oni se postarajo. Če ne prej, umrejo v starosti sedemdesetih ali osemdesetih let, polnih ,truda in težav‘. (Psalm 90:9, 10, 12) In na ta streznjujoča dejstva lahko pomislite, ko boste naslednjič videli veverico (oziroma žival, ki ste jo imeli v mislih).

13. Kakšen konec čaka tako živali kot tudi ljudi?

¹³ Sedaj lahko vidite, zakaj je Salomon primerjal človeško življenje z živalskim. Zapisal je: »Vse ima svoj določeni čas [. . .]. Je čas rojenja in je čas smrti.« In slednja naključba, smrt, je skupna tako ljudem kot živalim, »kakor te umrjo, umrjo tudi oni«. Na koncu pa je še dodal: »Vse je postalo iz prahu in vse se vrača zopet v prah.« (Propovednik 3:1, 2, 19, 20)

14. Kako si nekateri ljudje prizadevajo prekrojiti običajni življenjski ciklus, toda s kakšnim uspehom?

¹⁴ Nikar ne imejmo te stvarne preiskave za negativno razmišljanje. Res je, nekateri si prizadevajo spremeniti okoliščine, denimo tako, da delajo dlje časa, da bi gmotno imeli več, kot so imeli njihovi starši. Morda se več let šolajo, da bi si priskrbeli višji življenjski standard, hkrati pa si skušajo razširiti tudi razumevanje o življenju. Ali pa se posvetijo predpisanemu načinu vadenja in hranjenja, da bi si popravili zdravje in si vsaj nekoliko podaljšali življenje. Takšen trud včasih res prinese določene koristi. Toda kdo lahko z gotovostjo reče, da bo takšno prizadevanje zares uspešno? In četudi je uspešno, za kako dolgo?

15. Kaj lahko odkrito rečemo o življenju večine ljudi?

¹⁵ Salomon je vprašal: »Ker je mnogo besed [stvari, NW], ki pomnožujejo ničemurnost, kaj ima dobička človek od tega? Kajti kdo ve, kaj je dobro človeku v življenju, vse dni ničemurnega življenja njegovega, ki jih preživi kakor senca? Kajti kdo more povedati človeku, kaj bode za njim?« (Propovednik 6:11, 12) Ker torej smrt precej hitro ustavi posameznikova prizadevanja, ali je potem to, da si človek prizadeva za gmotnimi stvarmi oziroma se več let šola prvenstveno zato, da bi si pridobil več imetja, zares dobiček? In ker je življenje tako kratko in mineva kakor senca, mnogi ljudje, ko začutijo, da jim kakega cilja ne bo uspelo doseči, tudi doumejo, da se nimajo več časa gnati za kakim drugim človeškim ciljem. Niti ne more človek z gotovostjo reči, kaj se bo zgodilo z njegovimi otroki »za njim«.

Čas je, da si pridobimo dobro ime

16. a) Kaj bi mi morali delati, v nasprotju z živalmi, ki tega ne morejo? b) Katera resnica bi še morala vplivati na naše razmišljanje?

¹⁶ V nasprotju z živalmi imamo ljudje sposobnost razmišljanja: ,Kakšen je smisel mojega bivanja? Ali je to samo nespremenljiv ciklus, ki ga omejujeta čas rojstva in čas smrti?‘ Glede tega se spomnite resnice, ki jo je izrekel Salomon o človeku in živali: »Vse se vrača zopet v prah.« Mar to pomeni, da človek ob smrti povsem neha bivati? Torej, Biblija kaže, da ljudje nimamo nesmrtne duše, ki preživi telo. Ljudje smo duše in duša, ki greši, umre. (Ezekiel 18:4, 20) Salomon je to dopolnil z besedami: »Kajti živeči vedo, da jim je umreti, mrtvi pa ničesar ne vedo ter nimajo plačila več, ker je njih spomin pozabljen. Čvrsto se poprimi vsega, kar ti pride pod roko, da storiš z močjo svojo; kajti ni ne dela, ne preudarjanja, ne znanja, ne modrosti v kraju smrti, kamor greš.« (Propovednik 9:5, 10)

17. O čem bi morali razmišljati, kot nas k temu navaja Propovednik 7:1, 2?

¹⁷ In glede na to neogibno dejstvo razmislite tudi o naslednji izjavi: »Dobro ime je boljše nego dišeče mazilo in dan smrti boljši nego dan rojstva. Bolje je iti v hišo žalosti nego v hišo pojedine, ker v oni se vidi konec vseh ljudi, in živeči si to vtisne v srce.« (Propovednik 7:1, 2) Moramo se strinjati, da je smrt »konec vseh ljudi«. Noben človek namreč še ni popil kakega eliksirja, pojedel vitaminske mešanice, se ravnal po dieti ali telovadil, pa bi mu to prineslo večno življenje. In ponavadi ,je spomin nanje pozabljen‘ kmalu po njihovi smrti. Zakaj je torej dobro ime »boljše nego dišeče mazilo in dan smrti boljši nego dan rojstva«?

18. Zakaj smo lahko prepričani, da je Salomon verjel v vstajenje?

¹⁸ Kot smo že rekli, je bil Salomon stvaren. Vedel je za svoje prednike Abrahama, Izaka in Jakoba, ki so si pri našem Stvarniku nedvomno pridobili dobro ime. Ker je Bog Jehova Abrahama dobro poznal, mu je obljubil, da bo blagoslovil njega in njegovo seme. (1. Mojzesova 18:18, 19; 22:17) Zares, Abraham si je pri Bogu pridobil dobro ime in postal njegov prijatelj. (2. letopisov 20:7; Izaija 41:8; Jakob 2:23) Vedel je, da njegovo in sinovo življenje ni zgolj del neskončnega ciklusa rojstev in smrti. Gotovo je moralo biti še kaj več. In res, zagotovljeno jima je bilo upanje na ponovno življenje, pa ne zato, ker bi imela nesmrtno dušo, temveč zaradi vstajenja. Abraham je bil namreč prepričan, da »more Bog zbujati tudi iz mrtvih«. (Hebrejcem 11:17–19)

19. Kakšen uvid nam je priskrbel Job glede tega, kaj pomeni Propovednik 7:1?

¹⁹ To pa je ključ za razumevanje tega, kako je »dobro ime [. . .] boljše nego dišeče mazilo in dan smrti boljši nego dan rojstva«. Salomon, pred njim pa že Job, je bil namreč prepričan, da lahko Tisti, ki je človeško življenje ustvaril, le-tega tudi obudi. Oživi lahko ljudi, ki so umrli. (Job 14:7–14) Zvesti Job je rekel: »Ti [Jehova] bi poklical, in jaz bi ti odgovoril; tožilo bi se ti po svojih rok stvari.« (Job 14:15) Pomislite! Stvarniku se ,toži‘ po svojih zvestovdanih služabnikih, ki so umrli. (»Ti bi želel še enkrat videti delo svojih rok.« The Jerusalem Bible) Z udejanjanjem odkupne žrtve Jezusa Kristusa lahko obuja ljudi. (Janez 3:16; Dejanja 24:15) Očitno je torej, da se človek lahko razlikuje od navadnih živali, ki poginejo.

20. a) V katerem primeru je dan smrti boljši kot dan rojstva? b) Kako je moralo Lazarjevo vstajenje vplivati na mnoge?

²⁰ To pomeni, da je dan smrti lahko boljši kot dan rojstva, če si je posameznik pri Jehovu, ki je sposoben obuditi umrle zvestovdane, do takrat pridobil dobro ime. Večji Salomon, Jezus Kristus, je to dokazal. Tako je na primer obudil zvestega moža Lazarja. (Lukež 11:31; Janez 11:1–44) Kot si verjetno že mislite, je na mnoge, ki so bili priča Lazarjeve oživitve, to naredilo močan vtis in začeli so verovati v Božjega Sina. (Janez 11:45) In kaj menite, ali so se počutili, kakor da je njihovo življenje brez smotra, da niso vedeli, kdo so in kam gredo? Ravno nasprotno. Lahko so videli, da ni treba, da so kot navadne živali, ki se skotijo, nekaj časa živijo in potem poginejo. Njihov smoter v življenju je bil neposredno in tesno povezan s poznavanjem Jezusovega Očeta in spolnjevanjem Njegove volje. Kako pa je z vami? Ali vam je ta razprava pomagala videti, oziroma videti jasneje, kako vaše življenje lahko in tudi mora imeti resničen smoter?

21. Kateri vidik iskanja smotra našega življenja še moramo preiskati?

²¹ Kljub temu pa to, da imamo v življenju pravi in pomenljivi smoter, pomeni veliko več kot samo razmišljati o smrti in ponovnem življenju. Zajema namreč tudi to, kako živimo vsak dan. In tudi to je Salomon poudaril v Propovedniku, kot bomo videli v naslednjem članku.

[Podčrtna opomba]

Ali se spomnite?

◻ V čem lahko živali primerjamo z ljudmi?

◻ Zakaj smrt poudarja, da je večina človekovih prizadevanj in dejavnosti ničemurnost?

◻ Kako je lahko dan smrti boljši kot dan rojstva?

◻ Od katerega odnosa je odvisno, ali bo naše življenje imelo pomenljiv smoter?

[Slike na strani 10]

V čem se vaše življenje bistveno razlikuje od živalskega?