Naj Jehova vašemu odgovoru pripiše dobro

»Tega se mi spominjaj, o Bog moj [. . .]. Spominjaj se me, o Bog moj, meni v dobro!« (NEHEMIJA 13:22, 31)

1. Kaj pomaga tistim, ki so posvečeni Bogu, da dajejo Jehovu odličen odgovor?

JEHOVOVIM služabnikom je na voljo vsa pomoč, ki jo potrebujejo, da bi dajali Bogu odličen odgovor. Zakaj? Ker so kot del njegove zemeljske organizacije z njim v tesnem odnosu. On jim razodeva svoje namene ter jim po svojem svetem duhu pomaga in daje duhovni uvid. (Psalm 51:11; 119:105; 1. Korinčanom 2:10–13) Glede na te posebne okoliščine Jehova svoje zemeljske služabnike ljubeče poziva, naj mu dajejo odgovor o sebi za to, kar so, ter to, kar dosegajo po njegovi moči in svetem duhu.

2. a) Kako je Nehemija dajal Bogu dober odgovor o sebi? b) S katero prošnjo je Nehemija sklenil biblijsko knjigo, ki se imenuje po njem?

² Eden teh, ki so dali Bogu dober odgovor o sebi, je bil Nehemija, dvorni točaj perzijskega kralja Artakserksa (Longimanusa). (Nehemija 2:1) Nehemija je postal judovski namestnik ter kljub sovražnikom in nevarnostim ponovno postavil jeruzalemsko obzidje. Bil je goreč za pravo čaščenje in je kot tak uveljavljal Božjo Postavo ter se zanimal za zatirane. (Nehemija 5:14–19) Levite je priganjal, naj se redno očiščujejo, stražijo vrata in posvečujejo sobotni dan. Zato je lahko molil: »Tudi tega se mi spominjaj, o Bog moj, in prizanesi mi po veliki milosti svoji!« Primerno temu je tudi svojo božansko navdihnjeno knjigo sklenil s prošnjo: »Spominjaj se me, o Bog moj, meni v dobro!« (Nehemija 13:22, 31)

3. a) Kako bi vi opisali človeka, ki dela dobro? b) Kaj se lahko ob premišljevanju o Nehemijevem življenju vprašamo?

³ Človek, ki dela dobro, je kreposten in s poštenimi dejanji koristi drugim. Nehemija je bil takšen človek. Do Boga je čutil spoštljiv strah in bil zelo goreč za pravo čaščenje. Bil je tudi hvaležen za prednosti, ki jih je imel v Božji službi, in dajal Jehovu dober odgovor o sebi. Ko tako premišljujemo o njegovem življenju, se morda vprašujemo: ,Kako gledam jaz na prednosti in odgovornosti, ki sem jih dobil od Boga? Kakšen odgovor dajem o sebi Bogu Jehovu in Jezusu Kristusu?‘

Odgovor smo dolžni dajati zaradi spoznanja

4. Katero nalogo je Jezus poveril svojim sledilcem in kaj so tisti, ki so bili »prav naravnani za večno življenje«, naredili?

⁴ Jezus je svojim sledilcem poveril naslednjo nalogo: »Pojdite [. . .] in pridobivajte mi v učence vse narode, krščujoč jih [. . .], učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal.« (Matevž 28:19, 20) Ljudi naj bi torej pridobivali v učence s poučevanjem. In kateri so se tako poučili in bili »prav naravnani za večno življenje« (NW), so se krstili, tako kakor se je tudi Jezus. (Dejanja 13:48; Marko 1:9–11) Iz srca so si želeli spolnjevati vse tisto, kar je zapovedal Jezus. Do posvetitve so prišli s pridobivanjem in udejanjanjem točnega spoznanja Božje Besede. (Janez 17:3)

5., 6. Kako naj razumemo Jakobov list 4:17? Ponazorite njegovo praktično vrednost.

⁵ Temeljitejše ko je naše svetopisemsko spoznanje, boljši temelj za vero imamo. Hkrati pa smo vse bolj dolžni dajati odgovor Bogu. V Jakobovem listu 4:17 piše: »Kdor torej zna dobro delati, pa ne dela, njemu je greh.« Učenec Jakob je s to izjavo očitno sklenil misel, ki jo je tik pred tem izrekel o ljudeh, ki se širokoustijo, namesto da bi se povsem zanesli na Boga. Če človek ve, da brez Jehovove pomoči ne more doseči nič trajnega, pa ne dela v skladu s tem, se mu to šteje za greh. Pa ne samo to. Jakobove besede se lahko nanašajo tudi na greh, ki si ga kdo nakoplje zaradi preziranja. Jezus denimo v priliki o ovcah in kozlih slednjih ni obsodil zaradi slabih dejanj, temveč zato, ker niso pomagali njegovim bratom. (Matevž 25:41–46)

⁶ Neki moški, ki so ga Jehovove priče poučevali o Bibliji, je duhovno slabo napredoval, očitno zato, ker ni opustil kajenja, čeprav je vedel, da bi to moral storiti. Starešina ga je prosil, naj prebere Jakobov list 4:17. Pojasnil mu je važnost prebranega stavka, nato pa rekel: »Resda niste krščeni, ste pa vseeno dolžni dajati odgovor in morate sprejeti vso odgovornost za svojo odločitev.« Na srečo se je moški odzval; opustil je kajenje in kmalu ustrezal pogojem za to, da se je lahko krstil v simbol svoje posvetitve Bogu Jehovu.

Dolžni smo dajati odgovor za svojo strežbo

7. Kako lahko med drugim pokažemo, da smo hvaležni za »spoznanje Božje«?

⁷ Iz srca bi si morali želeti ugajati našemu Stvarniku. In to, da smo hvaležni za »spoznanje Božje«, lahko med drugim izrazimo tako, da opravimo poverjeno nam nalogo pridobivanja ljudi v učence Božjega Sina, Jezusa Kristusa. Hkrati pa bomo s tem dokazali tudi to, da ljubimo Boga in svojega bližnjega. (Pregovori 2:1–5; Matevž 22:35–40) Da, Bogu smo zaradi spoznanja o njem dolžni dajati odgovor, na soljudi pa moramo gledati kot na mogoče učence.

8. Zakaj lahko rečemo, da se je Pavel čutil dolžnega Bogu odgovarjati za svojo strežbo?

⁸ Apostol Pavel je vedel, da bo človek, če sprejme dobro novico z vsem srcem in jo tudi uboga, rešen, če pa jo zavrne, bo lahko uničen. (2. Tesaloničanom 1:6–8) Zato se je čutil dolžnega odgovarjati Jehovu za svojo strežbo. V resnici so Pavel in njegovi družabniki svojo strežbo cenili tako močno, da so skrbno pazili tudi na to, da res z ničimer ne bi zbujali vtisa, da imajo od nje kak denarni dobiček. Pavla je srce spodbudilo, da je rekel: »Kajti če oznanjam evangelij, nimam nič hvale, ker to mi je neizogibna dolžnost; da, gorje mi, če evangelija ne oznanjam!« (1. Korinčanom 9:11–16)

9. Kateri važen dolg morajo poravnati vsi kristjani?

⁹ Ker smo Jehovovi posvečeni služabniki, nam je naložena ,neizogibna dolžnost, da oznanjamo evangelij‘. Oznanjevati kraljestveno sporočilo je torej naša naloga. To odgovornost smo sprejeli, ko smo se posvetili Bogu. (Primerjaj Lukež 9:23, 24.) Poleg tega pa moramo tudi poravnati dolg. Pavel je rekel: »Dolžnik sem enako vsem: Grkom in divjakom, modrim in neumnim. Tako torej, kar se mene tiče, sem voljan oznanjati evangelij tudi vam, ki ste v Rimu.« (Rimljanom 1:14, 15) Pavel je bil dolžnik, ker je vedel, da je dolžan oznanjevati, tako da so ljudje lahko slišali dobro novico in se rešili. (1. Timoteju 1:12–16; 2:3, 4) Zato se je trudil, da je spolnil poverjeno mu nalogo in poravnal dolg do soljudi. Ker smo kristjani, moramo tudi mi poravnati takšen dolg. Poleg tega pa predvsem s kraljestvenim oznanjevanjem dokazujemo, da ljubimo Boga, njegovega Sina in bližnje. (Lukež 10:25–28)

10. Kako so nekateri razširili svojo strežbo?

¹⁰ Bogu med drugim dajemo sprejemljiv odgovor tako, da rabimo svoje zmožnosti za širjenje svoje strežbe. Naj ponazorimo: Zadnja leta pritekajo v Britanijo ljudje mnogih narodnosti. Več kot 800 pionirjev (polnočasnih kraljestvenih oznanjevalcev) in na stotine drugih Prič se, da bi dosegli te ljudi z dobro novico, uči različnih jezikov. To je dalo strežbi odličen zagon. Pionirka, ki poučuje kitajsko skupino, pravi: »Nikoli si nisem mislila, da bom kdaj druge Priče učila svoj jezik, da bodo potem ti tako govorili ljudem o resnici. To je tako zadovoljujoče!« Ali bi lahko tudi vi podobno razširili svojo strežbo?

11. Kaj je bil rezultat priložnostnega pričevanja neke kristjanke?

¹¹ Verjetno bi vsak od nas naredil, kar bi lahko, da bi rešil utapljajočega se človeka. S podobno zagnanostjo Jehovovi služabniki uporabljajo svoje zmožnosti, da pričujejo ob vsaki priložnosti. Nedavno je Priča na avtobusu prisedla k neki ženski in ji začela govoriti o Svetem pismu. Žensko je slišano prevzelo in začela je spraševati o tem in onem. Priča se je že pripravljala, da bo izstopila, ko jo je ženska prosila, naj gre raje k njej domov, saj je imela zanjo še veliko vprašanj. Priča je privolila. In rezultat? Začel se je biblijski pouk in ta ženska je čez šest mesecev postala nekrščena kraljestvena oznanjevalka. Kmalu je tudi sama vodila šest biblijskih poukov na domu. Kako navdušujoča nagrada za človeka, ki svoje zmožnosti izrabi za kraljestveno službo!

12. Kako lahko svoje strežniške zmožnosti dobro izrabimo v terenski službi?

¹² Strežniške zmožnosti lahko na področju učinkovito izrabljamo s publikacijami, kot je 192 strani obsegajoča knjiga Spoznanje, ki vodi v večno življenje. Spisni odbor Vodstvenega organa Jehovovih prič je do aprila 1996 odobril tiskanje knjige Spoznanje v več kot 140 jezikih, od tega so jih dotlej natisnili že 30,500.000 izvodov v 111 jezikih. Napisana je bila s ciljem, da bi biblijski učenci iz nje spoznali dovolj o Božji Besedi in namenih, da bi se lahko posvetili Jehovu in se krstili. Ker kraljestveni oznanjevalci z istim učencem ne bodo leta in leta vodili biblijskega pouka na domu, bodo lahko poučevali več ljudi ali pa več sodelovali v pohišnem delu ter drugih oblikah strežbe. (Dejanja 5:42; 20:20, 21) Zavedajo se, da so Bogu dolžni dajati odgovor, zato so pozorni na božanska opozorila. (Ezekiel 33:7–9) Toda njihov glavni cilj je častiti Jehova in kar največim pomagati, da bi v tem kratkem času, ki je še ostal tej hudi stvarnosti, spoznali dobro novico.

Dajati odličen odgovor kot družine

13. Zakaj naj bi bogovdane družine imele reden družinski biblijski pouk?

¹³ Vsakdo, tako posameznik kot družina, kdor sprejme pravo krščanstvo, je dolžan dajati Bogu odgovor, zato bi se moral ,preriti do zrelosti‘ (NW) ter postati ,trden v veri‘. (Hebrejcem 6:1–3; 1. Petrov 5:8, 9) Tako je na primer treba, da tisti, ki so preučili knjigo Spoznanje in se krstili, svoje svetopisemsko spoznanje dopolnijo še z rednim obiskovanjem shodov, pa tudi z branjem Biblije in drugih krščanskih publikacij. Bogovdane družine bi morale imeti tudi reden družinski pouk, saj je to pomemben način, da ,ostanejo budne, trdne v veri, možate, močne‘. (1. Korinčanom 16:13, EI) Če ste poglavar družinske skupnosti, pred Bogom še posebej odgovarjate za to, da poskrbite za dobro duhovno nahranjenost vaše družine. Enako kot hranljiva dobesedna hrana prispeva k fizičnemu zdravju, je tudi obilna in redna duhovna hrana potrebna, če želite, da bi vi in vaša družina ostali »zdravi v veri«. (Titu 1:13)

14. Kaj je bil rezultat pričevanja dobro poučene izraelske deklice?

¹⁴ Če so del vaše družinske skupnosti tudi otroci, bo Bog vašemu odgovoru pripisal dobro, ker jim dajete zdrava duhovna navodila. Takšen pouk jim bo prišel prav, tako kot je prišel prav tudi izraelski deklici, ki so jo Sirci ujeli v dneh Božjega preroka Elizeja. Bila je za deklo pri ženi gobavega sirskega vojaškega poveljnika Naamana. Bila je še majhna, a je svoji gospodarici vseeno rekla: »Ah, da bi bil gospod moj pri proroku, ki je v Samariji! Potem bi ga ozdravil njegovih gob!« Naaman se je zaradi njenega pričevanja odpravil v Izrael, se nazadnje podredil Elizejevemu navodilu, naj se sedemkrat umije v Jordanu, in bil očiščen gob. To pa še ni vse, Naaman je postal tudi Jehovov častilec. Kako je moralo to ganiti deklico! (2. kraljev 5:1–3, 13–19)

15. Zakaj je pomembno, da starši svoje otroke duhovno dobro poučijo? Ponazorite.

¹⁵ V tem moralno osiromašenem svetu, ki leži v Satanovi oblasti, ni enostavno vzgojiti bogaboječih otrok. (1. Janezov 5:19, NW) Toda Timoteja sta babica Loida in mati Evnika kljub temu že od mladih nog uspešno učili o Svetem pismu. (2. Timoteju 1:5; 3:14, 15) To, da preučujete Biblijo s svojimi otroki, jih redno jemljete s sabo na krščanske shode in končno tudi v strežbo, je vse del učnega vzorca, za katerega morate dajati Bogu odgovor. Neka kristjanka iz Walesa, sedaj sredi svojih osemdesetih, se spominja, da jo je oče v zgodnjih dvajsetih letih tega stoletja jemal s sabo, ko je hodil razdeljevat traktate vaščanom sesednje doline, do katere je bilo treba prehoditi 10 kilometrov dolgo pot čez goro (tja in nazaj 20 kilometrov). »In prav na teh skupnih potovanjih mi je oče vtisnil resnico v srce,« pravi s hvaležnostjo.

Starešine dajejo odgovor – kako

16., 17. a) Kakšne prednosti so imeli v starem Izraelu duhovno zreli starejši možje? b) Zakaj se, v primerjavi s starim Izraelom, danes od krščanskih starešin zahteva več?

¹⁶ »Prelep venec je siva glava, ki se nahaja na potu pravičnosti,« je rekel modrijan Salomon. (Pregovori 16:31) Toda človeka za odgovornosti v občini Božjega ljudstva ne usposobi zgolj dobesedna starost. V starem Izraelu so duhovno zreli starejši možje služili kot sodniki in uradniki, podeljevali so pravico in skrbeli za mir, red in duhovno zdravje. (5. Mojzesova 16:18–20) Tudi v krščanski občini je tako, le da se od starešin, sedaj ko se bliža konec te stvarnosti, zahteva še več. Zakaj?

¹⁷ Izraelci so bili ,izvoljeno ljudstvo‘, ki ga je Bog rešil iz starega Egipta. Ker so po svojem sredniku, Mojzesu, prejeli Postavo, so njihovi potomci že z rojstvom postali del posvečenega naroda in so poznali Jehovove predpise. (5. Mojzesova 7:6, 11) Danes pa z rojstvom nihče več ne postane del takega posvečenega naroda in le sorazmerno malo jih odraste v bogovdanih družinah, ki so dobro seznanjene s svetopisemsko resnico. Zato je morda treba še posebej tiste, ki so pred kratkim začeli ,živeti v resnici‘, poučiti, kako naj živijo v skladu s svetopisemskimi smernicami. (3. Janezov 4) Kolikšna odgovornost potemtakem leži na ramah zvestih starešin, ko se ,držijo [vzorca, NW] zdravih besed‘ in pomagajo Jehovovemu ljudstvu! (2. Timoteju 1:13, 14)

18. Kako morajo biti občinski starešine pripravljeni pomagati in zakaj?

¹⁸ Otrok, ki se uči hoditi, se lahko spotakne in pade. Počuti se negotovega; potrebuje starševsko pomoč in vrnitev samozaupanja. Tudi kdor je posvečen Jehovu, se lahko duhovno podobno spotakne ali pade. Celo apostol Pavel je spoznal, da se mora bojevati, da bi delal, kar je prav oziroma dobro v Božjih očeh. (Rimljanom 7:21–25) Pastirji Božje črede morajo ljubeče pomagati kristjanom, ki so v čem zgrešili, a so se iskreno pokesali. Ko so tako starešine obiskali neko posvečeno ženo, ki je naredila resno napako, je v navzočnosti svojega tudi posvečenega moža dejala: »Vem, da me boste izobčili!« Toda ko je zvedela, da se starešine zanimajo, kako bi lahko pomagali družini vrniti se v prvotno duhovno stanje, je planila v jok. Starešine so bili veseli, da so lahko pomagali skesanemu soverniku, saj so se zavedali, da morajo dajati odgovor. (Hebrejcem 13:17)

Še naprej dajajte odličen odgovor

19. Kako lahko Bogu še naprej dajemo odličen odgovor o sebi?

¹⁹ Občinski starešine in vsi drugi Božji služabniki morajo še naprej dajati Jehovu odličen odgovor o sebi. To je mogoče, če se držimo Božje Besede in spolnjujemo njegovo voljo. (Pregovori 3:5, 6; Rimljanom 12:1, 2, 9) Še zlasti želimo delati dobro tem, s katerimi smo si domači po veri. (Galatom 6:10) Toda žetev je še zmeraj velika in delavcev malo. (Matevž 9:37, 38) Zato delajmo dobro tudi drugim, tako da jim pridno oznanjujemo kraljestveno sporočilo. Jehova bo našemu odgovoru pripisal dobro, če bomo spolnjevali svojo posvečenost, delali njegovo voljo in zvesto oznanjevali dobro novico.

20. Kaj se lahko naučimo s premišljevanjem o Nehemijevem življenju?

²⁰ Zato bodimo še naprej obilno zaposleni v Gospodovem delu. (1. Korinčanom 15:58) Prav je tudi, da premišljujemo o Nehemiju, ki je ponovno postavil jeruzalemsko obzidje, uveljavljal Božjo Postavo in goreče podpiral pravo čaščenje. K Bogu Jehovu je molil, naj se ga spomni zaradi vsega dobrega, kar je naredil. Da bi se le tudi vi izkazali enako vdane Jehovu in bi ta vašemu odgovoru pripisal dobro!

Kaj bi odgovorili?

◻ Kakšen zgled je dal Nehemija?

◻ Zakaj smo zaradi spoznanja dolžni dajati odgovor Bogu?

◻ Kako lahko dajemo Jehovu sprejemljiv odgovor v naši strežbi?

◻ Kaj lahko naredijo družine, da bi dajale Bogu odličen odgovor?

◻ Kako dajejo odgovor krščanski starešine?

[Sliki na strani 18]

Kakor je Pavel, lahko kot kraljestveni oznanjevalci tudi mi dajemo Bogu odličen odgovor

[Slika na strani 19]

Ali so tudi vaši otroci tako močni v veri, kot je bila izraelska deklica v Naamanovem domu?