Vsi moramo dajati odgovor Bogu
»Vsakdo izmed nas [bo] zase odgovor dajal Bogu.« (RIMLJANOM 14:12)
1. Kako je bila omejena Adamova in Evina svoboda?
BOG JEHOVA je naša prva starša, Adama in Evo, ustvaril kot človeka s svobodno voljo. Bila sta sicer nižja od angelov, toda bila sta inteligentni bitji, sposobni modro se odločati. (Psalm 8:4, 5) Kljub temu pa jima ta od Boga dana svoboda ni dajala pravice do samoodločbe. Svojemu Stvarniku sta bila dolžna dajati odgovor in to sta potem prenesla na vse svoje potomstvo.
2. Kakšen obračun bo Jehova kmalu naredil in zakaj?
2 Jehova bo sedaj, ko se bližamo vrhuncu te hude stvarnosti, na zemlji naredil obračun. (Primerjaj Rimljanom 9:28, NW.) Brezbožni ljudje bodo morali kmalu dati odgovor Bogu Jehovu za plenjenje zemljinih virov, uničevanje človeškega življenja in še posebej za preganjanje njegovih služabnikov. (Razodetje 6:10; 11:18)
3. O katerih vprašanjih bomo razpravljali?
3 Ker smo soočeni s to streznjujočo sliko, nam bo koristilo, če bomo razmislili o tem, kako pravično je Jehova ravnal s svojimi stvarjenji v preteklosti. Kako pa lahko Sveto pismo pomaga nam, da bomo dali našemu Stvarniku sprejemljiv odgovor? Kateri zgledi nam bodo morda pomagali in katerih naj ne bi posnemali?
Angeli so dolžni dajati odgovor
4. Kako vemo, da so angeli dolžni Bogu odgovarjati za svoja dejanja?
4 Angelska bitja v nebesih so ravno tako dolžna dajati odgovor Jehovu kakor mi. Nekateri angeli so se pred potopom v Noetovih dneh iz neubogljivosti utelesili, da bi imeli spolne odnose z ženskami. Ta duhovna bitja so bila ustvarjena s svobodno voljo, zato so se lahko tako odločila, toda Bogu so za to morala odgovarjati. Ko so se neubogljivi angeli vrnili v duhovno področje, jim Jehova ni dovolil, da bi se vrnili na svoj prvotni položaj. Učenec Juda nam pove, da jih »hrani večno vklenjene v temi za sodbo vélikega dne«. (Juda 6, EI)
5. Kakšen padec so doživeli Satan in njegovi demoni ter kako bo poravnan račun za njihov upor?
5 Vladar teh neubogljivih angelov oziroma demonov je Satan Hudič. (Matevž 12:24–26) Ta hudobni angel se je uprl svojemu Stvarniku in izzval upravičenost Jehovove suverenosti. Satan je naša prva starša navedel na greh, zaradi česar sta morala za večno umreti. (1. Mojzesova 3:1–7, 17–19) Jehova je Satanu sicer zatem še nekaj časa dovolil dostop do nebeških dvorov, vendar je biblijska knjiga Razodetje napovedala, da bo ta hudobnež v od Boga določenem času vržen v bližino zemlje. Dokazi potrjujejo, da se je to zgodilo kmalu zatem, ko je Jezus Kristus leta 1914 prejel kraljestveno oblast. Hudič in njegovi demoni bodo nazadnje za vedno uničeni. Takrat bo vprašanje suverenosti končno rešeno, s tem pa bo pravično poravnan tudi račun za upor. (Job 1:6–12; 2:1–7; Razodetje 12:7–9; 20:10)
Božji Sin je dolžan dajati odgovor
6. Kako gleda Jezus na dolžnost, da mora dajati odgovor svojemu Očetu?
6 Kako odličen zgled je dal Božji Sin, Jezus Kristus! Kot popolni človek, enakovreden Adamu, je z veseljem delal Božjo voljo. Poleg tega je Jehovu rad odgovarjal za podrejanje njegovi postavi. Psalmist je o njem ustrezno prerokoval: »Veselje mi je delati voljo tvojo, Bog moj, in postava tvoja je v mojem srcu.« (Psalm 40:8; Hebrejcem 10:6–9)
7. Zakaj je Jezus na predvečer svoje smrti lahko izrekel besede, zapisane v Janezovem evangeliju 17:4, 5?
7 Jezusu so sovražno nasprotovali, on pa je kljub temu delal Božjo voljo in ostal značajen vse do smrti na mučilnem kolu. Tako je plačal odkupno ceno in človeštvo s tem odrešil smrtonosnih posledic Adamovega greha. (Matevž 20:28) Zato je na predvečer svoje smrti lahko trdno prepričan molil: »Jaz sem te oslavil na zemlji; delo sem dokončal, ki si mi ga dal, da ga storim: in zdaj oslavi ti, Oče, mene sam pri sebi s slavo, ki sem jo imel pri tebi, preden je bil svet.« (Janez 17:4, 5) Jezus je to svojemu nebeškemu Očetu lahko upravičeno rekel, saj je uspešno opravil preskus dajanja odgovora in se v Božjih očeh skazal za sprejemljivega.
8. a) Kako je Pavel pokazal, da moramo zase dajati odgovor Bogu Jehovu? b) Kako lahko postanemo v Božjih očeh sprejemljivi?
8 Jezus Kristus je resda bil popoln človek, mi pa smo nepopolni. A vendar smo Bogu dolžni dajati odgovor. Apostol Pavel je rekel: »Zakaj sodiš brata svojega? ali tudi ti, zakaj zaničuješ brata svojega? Saj se vsi postavimo pred sodni stol Božji. Kajti pisano je: ,Kakor živim jaz, govori Gospod, meni se bo pripognilo vsako koleno, in vsak jezik bo pripoznaval Boga‘. Tako bo torej vsakdo izmed nas zase odgovor dajal Bogu.« (Rimljanom 14:10–12) Da bi lahko dali Jehovu dober odgovor in da bi nas sprejel, nam je iz ljubezni dal vest in svojo navdihnjeno Besedo, Biblijo, da bi nas vodili pri našem govorjenju in dejanjih. (Rimljanom 2:14, 15; 2. Timoteju 3:16, 17) Če se oprijemamo vseh Jehovovih duhovnih priprav in se ravnamo po svoji biblijsko šolani vesti, lahko postanemo v Božjih očeh sprejemljivi. (Matevž 24:45–47) Jehovov sveti duh oziroma dejavna sila pa je še dodaten vir moči in smernic. Če ravnamo skladno z vodstvom duha in smernicami naše biblijsko šolane vesti, dokazujemo, da ne ,zametamo Boga‘, kateremu moramo odgovarjati za vsa naša dejanja. (1. Tesaloničanom 4:3–8; 1. Petrov 3:16, 21)
Narodi so dolžni dajati odgovor
9. Kdo so bili Edomci in kaj se jim je zgodilo zaradi njihovega ravnanja z Izraelom?
9 Jehova kliče na odgovor tudi narode. (Jeremija 25:12–14; Zefanija 3:6, 7) Pomislite samo na nekdanje edomsko kraljestvo, ki je ležalo južno od Mrtvega morja in severno od Akabskega zaliva. Edomci so bili semitsko ljudstvo, ki je bilo v bližnjem sorodstvu z Izraelci. Čeprav je bil njihov prednik Abrahamov vnuk Ezav, pa Izraelcem, ki so šli v Obljubljeno deželo, niso dovolili potovati skozi Edom po »kraljevi cesti«. (4. Mojzesova 20:14–21) Skozi stoletja je Edomova mržnja do Izraela prerasla v neizprosno sovraštvo. Naposled so Edomci morali odgovarjati za to, da so Babilonce nagovarjali, naj uničijo Jeruzalem leta 607 pr. n. š. (Psalm 137:7) V šestem stoletju pr. n. š. so babilonske čete pod kraljem Nabonidom osvojile Edom in ga opustošile, prav kakor je to odredil Jehova. (Jeremija 49:20; Obadija 9–11)
10. Kako so se do Izraelcev vedli Moabci in kako je Bog poklical Moaba na odgovor?
10 Tudi Moabu se ni godilo nič bolje. Moabsko kraljestvo je ležalo severno od Edoma in vzhodno od Mrtvega morja. Moabci niso bili gostoljubni z Izraelci, preden so ti vstopili v Obljubljeno deželo, saj je bil dobiček očitno edini razlog, da so jih zalagali s kruhom in vodo. (5. Mojzesova 23:3, 4) Moabski kralj Balak je najel preroka Balaama, da bi preklel Izraela, Moabke pa so uporabili, da so izraelske moške zvabile v nemoralo in malikovalstvo. (4. Mojzesova 22:2–8; 25:1–9) Jehova moabskega sovraštva do Izraela ni spregledal. Kot je bilo napovedano, so Moab razdejali Babilonci. (Jeremija 9:25, 26; Zefanija 2:8–11) Res, Bog je poklical Moaba na odgovor.
11. Katerima mestoma sta postala podobna Moab in Amon in kaj biblijske prerokbe nakazujejo glede sedanje hude stvarnosti?
11 Poleg Moaba je moral dati odgovor Bogu tudi Amon. Jehova je napovedal: »Gotovo bode Moab kakor Sodoma in sinovi Amonovi kakor Gomora, koprivja posest in solne jame in večna puščava.« (Zefanija 2:9) Moabska in amonska dežela sta bili opustošeni, prav kakor je Bog uničil mesti Sodomo in Gomoro. Po besedah Londonske geološke družbe raziskovalci trdijo, da so odkrili, da sta porušeni Sodoma in Gomora ležali na vzhodni obali Mrtvega morja. Naj pride na dan še tak ali drugačen dokaz glede tega, pa lahko edinole podpre biblijske prerokbe, ki kažejo, da bo Bog Jehova tudi sedanjo hudo stvarnost poklical na odgovor. (2. Petrov 3:6–12)
12. Kaj je bilo napovedano glede judovskega ostanka, četudi je moral Izrael Bogu odgovarjati za svoje grehe?
12 Jehova je bil sicer močno naklonjen Izraelu, toda ta je vseeno moral dati Bogu odgovor za svoje grehe. Ko je Jezus Kristus prišel k izraelskemu narodu, ga je večina zavrnila. Le ostanek je veroval vanj in šel za njim. Pavel je s tem judovskim ostankom povezal določene prerokbe, ko je zapisal: »In glede Izraela kliče Izaija: ,Tudi če bi bilo število Izraelovih sinov kakor peska ob morju, se bo rešil samo ostanek: zakaj Gospod bo temeljito in naglo uresničil svojo besedo [naredil obračun, NW] na zemlji.‘ In kakor je napovedal Izaija: ,Ko bi nam Gospod nad vojskami ne bil zapustil potomstva, bi bili postali kakor Sódoma in bili bi podobni Gomóri.‘ « (Rimljanom 9:27–29, EI; Izaija 1:9; 10:22, 23) Apostol je še navedel zgled sedemtisočih v Elijevih dneh, ki se niso klanjali Baalu, nato pa rekel: »Prav tako se je tudi v sedanjem času rešil ostanek, ki je bil odbran po milosti.« (Rimljanom 11:5, EI) Ta ostanek so sestavljali posamezniki, ki so bili sami dolžni dajati odgovor Bogu.
Zgledi ljudi, ki so bili dolžni dajati odgovor
13. Kaj se je zgodilo Kajnu, ko ga je Bog poklical na odgovor, ker je umoril svojega brata Abela?
13 Biblija navaja mnogo primerov, ko so posamezniki morali odgovarjati Bogu Jehovu. Vzemimo za zgled Adamovega prvorojenega sina Kajna. Z bratom Abelom sta Jehovu darovala žrtve. Bog je Abelovo žrtev sprejel, Kajnove pa ne. Kajna je poklical na odgovor, ker je surovo umoril svojega brata, ta pa je brezčutno odgovoril: »Sem li jaz varuh brata svojega?« Zaradi njegovega greha ga je spodil v ,[begunsko deželo, NW], vzhodno od Edena‘. Kajn ni z ničimer dokazal, da se iskreno kesa za svoj zločin; obžaloval je le pravično kazen, ki ga je zadela. (1. Mojzesova 4:3–16)
14. Kako je bila posameznikova dolžnost dajanja odgovora Bogu ponazorjena z zgledom velikega duhovnika Elija in njegovih sinov?
14 Posameznikova osebna dolžnost dajanja odgovora Bogu je ponazorjena tudi z zgledom izraelskega velikega duhovnika Elija. Njegova sinova, Ofni in Pinehas, sta službovala kot duhovnika, toda »bila sta kriva za krivičnost do ljudi in nespoštljivost do Boga; nista se zdrževala nikakršne hudobnosti,« pravi zgodovinar Jožef. Ta »ničvredneža« (NW) nista priznavala Jehova, vedla sta se svetoskrunsko in bila kriva očitne nemorale. (1. Samuelova 1:3; 2:12–17, 22–25) Eli ju je bil kot njun oče in izraelski veliki duhovnik dolžan disciplinirati, a ju je zgolj blago pograjal. ,Svoja sinova je bolj spoštoval kot Jehova.‘ (1. Samuelova 2:29) Zato je Elijevo hišo zadela kazen. Oba sinova sta umrla istega dne kot njun oče, njihova duhovniška linija pa je bila nazadnje povsem iztrebljena. Tako je bil račun poravnan. (1. Samuelova 3:13, 14; 4:11, 17, 18)
15. Zakaj je bil Jonatan, sin kralja Savla, nagrajen?
15 Povsem drugačen zgled pa nam je dal Jonatan, sin kralja Savla. Kmalu zatem, ko je David ubil Goliata, »se priklene duša Jonatanova duši Davidovi« in sklenila sta zavezo prijateljstva. (1. Samuelova 18:1, 3) Jonatan je verjetno sprevidel, da je Božji duh zapustil Savla, toda sam zaradi tega ni bil nič manj goreč za pravo čaščenje. (1. Samuelova 16:14) Jonatan ni nikoli omahoval v cenjenju do Davidove, od Boga dane avtoritete. Zavedal se je, da je Bogu dolžan dajati odgovor, in Jehova ga je za njegovo spoštovanja vredno ravnanje nagradil tako, da je poskrbel, da se je njegova rodbina nadaljevala še mnogo rodov. (1. letopisov 8:33–40)
Dajanje odgovora v krščanski občini
16. Kdo je bil Tit in zakaj lahko rečemo, da je Bogu dajal dober odgovor o sebi?
16 Krščanski grški spisi govorijo odobravajoče o mnogih moških in ženskah, ki so o sebi dajali dober odgovor. Takšen je bil denimo grški kristjan Tit. Nekateri menijo, da je postal kristjan med Pavlovim prvim misijonarskim potovanjem na Ciper. Čisto mogoče pa je, da je ta otok krščanstvo doseglo že kmalu po binkoštih leta 33 n. š., saj so tega dne v Jeruzalemu menda bili tudi ciprski judje in spreobrnjenci. (Dejanja 11:19) Kakor koli že, Tit se je skazal za enega od Pavlovih zvestih sodelavcev. Okoli leta 49 n. š. je spremljal Pavla in Barnaba na potovanju v Jeruzalem, ko se je rešilo zelo važno vprašanje obreze. Dejstvo, da Tit ni bil obrezan, je dalo Pavlovemu dokazovanju, da spreobrnjenci h krščanstvu ne bi smeli biti pod Mojzesovsko postavo, še dodatno težo. (Galatom 2:1–3) O Titovi odlični strežbi pričajo Pisma, Pavel pa je eno od teh božansko navdihnjenih pisem celo naslovil nanj. (2. Korinčanom 7:6; Titu 1:1–4) Tit je očitno vse do konca svoje zemeljske poti dajal Bogu dober odgovor o sebi.
17. Kakšen odgovor je dajal o sebi Timotej in kako lahko njegov zgled vpliva na nas?
17 Timotej je naslednji goreči mož, ki je Bogu Jehovu dajal sprejemljiv odgovor o sebi. Resda je imel nekaj zdravstvenih težav, toda dokazal je »nelicemersko vero« in ,služil s Pavlom za širjenje evangelija‘. Zato je apostol sokristjanom v Filipih lahko rekel: »Nikogar [. . .] nimam enakega mišljenja [kakršnega je Timotej], ki bo pošteno skrbel za vaše zadeve.« (2. Timoteju 1:5; Filipljanom 2:20, 22; 1. Timoteju 5:23) Tudi mi lahko imamo, četudi se spoprijemamo s človeškimi slabostmi in drugimi preskušnjami, nelicemersko vero in lahko dajemo Bogu o sebi sprejemljiv odgovor.
18. Kdo je bila Lidija in kakšnega duha je odsevala?
18 Lidija je bila pobožna ženska, ki je očitno dajala Bogu odličen odgovor o sebi. S svojo družino je bila med prvimi v Evropi, ki so zaradi Pavlovega delovanja v Filipih okoli leta 50 n. š. sprejeli krščanstvo. Rodila se je v Tiatirah in bila verjetno judovska spreobrnjenka, čeprav pa je bilo v Filipih morda zelo malo judov in nobene sinagoge. Zato so bile ona in druge pobožne žene zbrane ob reki, ko je Pavel z njimi spregovoril. Rezultat tega je bil, da je Lidija postala kristjanka, Pavla in njegove tovariše pa je pregovorila, da so ostali pri njej. (Dejanja 16:12–15) Gostoljubnost, ki jo je dokazala Lidija, je še vedno prepoznavno znamenje pravih kristjanov.
19. S kakšnimi dobrimi deli je Dorka dajala Bogu odličen odgovor o sebi?
19 Tudi Dorka je bila ženska, ki je dajala Bogu Jehovu odličen odgovor o sebi. Ko je umrla, se je Peter odpravil v Jopo na prošnjo tamkajšnjih učencev. Moška, ki sta šla ponj, sta ga ,poslala v sobo na vrhu, kjer so se vse vdove v solzah zgnetle okoli njega in mu razkazale tunike in plašče, ki jih je naredila Dorka, ko je bila še med njimi‘. Dorka je oživela. Toda ali naj si jo zapomnimo samo po velikodušnosti? Ne. Bila je »učenka«, zraven tega pa je prav gotovo še sama sodelovala pri delu pridobivanja v učence. Podobno so tudi današnje kristjanke ,polne dobrih del in miloščin‘ (AC). Tudi one se veselijo, da lahko dejavno sodelujejo pri oznanjevanju dobre novice o Kraljestvu in pridobivanju v učence. (Dejanja 9:36–42, Janko Moder; Matevž 24:14; 28:19, 20)
20. Kateri vprašanji si lahko zastavimo?
20 Biblija zelo določno govori o tem, da morajo tako narodi kot posamezniki dajati odgovor suverenemu Gospodu Jehovu. (Zefanija 1:7) Če smo se posvetili Bogu, potem se lahko vprašamo: ,Kako gledam na svoje prednosti in odgovornosti, ki mi jih je zaupal Bog? Kakšen odgovor dajem o sebi Bogu Jehovu in Jezusu Kristusu?‘
Kaj bi odgovorili?
◻ Kako bi dokazali, da so angeli in Božji Sin dolžni dajati odgovor Jehovu?
◻ Kateri biblijski zgledi kažejo, da so tudi narodi Bogu dolžni dajati odgovor?
◻ Kaj pravi Biblija o posameznikovi dolžnosti dajanja odgovora Bogu?
◻ Kateri posamezniki, o katerih poroča Biblija, so med drugim dajali Bogu Jehovu odličen odgovor?
[Slika na strani 10]
Jezus Kristus je dajal svojemu nebeškemu Očetu odličen odgovor o sebi
[Slika na strani 15]
Kakor Dorka tudi današnje kristjanke dajejo Bogu Jehovu dober odgovor o sebi
[Navedba vira slike na strani 13]
Abelova smrt/The Doré Bible Illustration/Dover Publications, Inc.