Živeti po Kristusovi postavi

»Nosíte bremena drug drugemu in tako boste izpolnili Kristusovo postavo.« (GALATOM 6:2, EI)

1. Zakaj lahko rečemo, da je Kristusova postava danes izredna sila v korist dobrega?

V RUANDI so hutujski in tutsijski Jehovove priče tvegali svoje življenje, da so zaščitili drug drugega pred etničnim prelivanjem krvi, ki je pred kratkim zajelo to državo. Jehovove priče v Kobeju na Japonskem, ki so v opustoševalnem potresu izgubili družinske člane, je izguba pretresla. Kljub temu pa so se nemudoma odzvali in šli pomagat drugim žrtvam. Res, v srce segajoči zgledi z vseh koncev sveta kažejo, da je Kristusova postava danes na delu. Je izredna sila v korist dobrega.

2. Kako je tako imenovano krščanstvo zgrešilo bistvo Kristusove postave in kaj lahko naredimo mi, da bi jo spolnili?

² Hkrati pa se spolnjuje tudi biblijska prerokba o teh kritičnih »zadnjih dneh«. Mnogi imajo »podobo pobožnosti«, toda ,njeno moč so zatajili‘. (2. Timoteju 3:1, 5) Še posebej v tako imenovanem krščanstvu je vera pogosto zgolj stvar formalnosti in ne srca. Ali je tako zato, ker je pretežko živeti po Kristusovi postavi? Ne. Jezus nam ne bi nikoli dal postave, ki je ne bi zmogli spolnjevati. Tako imenovano krščanstvo je preprosto zgrešilo bistvo te postave. Ni se zmenilo za naslednje navdihnjene besede: »Nosíte bremena drug drugemu in tako boste izpolnili Kristusovo postavo.« (Galatom 6:2, EI) ,Kristusovo postavo izpolnjujemo‘ tako, da nosimo bremena drug drugemu, ne pa da posnemamo farizeje in neopravičljivo otežujemo bremena naših bratov.

3. a) Naštejte nekaj zapovedi, ki so del Kristusove postave. b) Zakaj bi bilo napačno skleniti, da naj krščanska občina ne bi imela nobenih drugih pravil, razen neposrednih Kristusovih zapovedi?

³ V Kristusovo postavo spadajo vse zapovedi Kristusa Jezusa – pa naj bo to zapoved glede oznanjevanja in poučevanja, ohranjanja čistega in preprostega očesa, prizadevanja za mirom z našim bližnjim ali pa odstranitve nečistosti iz občine. (Matevž 5:27–30; 18:15–17; 28:19, 20; Razodetje 2:14–16) Prav res, kristjani so obvezani ravnati se po vseh biblijskih zapovedih, ki so namenjene Kristusovim sledilcem. In še več. Jehovova organizacija kakor tudi posamezne občine morajo vpeljati potrebna pravila in postopke, da bi ohranile red. (1. Korinčanom 14:33, 40) Kristjani se namreč ne bi mogli niti shajati, če ne bi imeli pravil o tem, kdaj, kje in kako imeti take shode! (Hebrejcem 10:24, 25) Tudi to, da ravnamo v skladu z razumnimi smernicami tistih, ki jim je v organizaciji zaupana avtoriteta, spada k spolnjevanju Kristusove postave. (Hebrejcem 13:17)

4. Kaj je gonilna sila za čistim čaščenjem?

⁴ Kakor koli že, pravi kristjani ne dovolijo, da bi njihovo čaščenje postalo nepomembna struktura zakonov. Jehovu ne služijo samo zato, ker bi jim tako rekel kak posameznik ali organizacija. Ne, gonilna sila, ki stoji za njihovim čaščenjem, je ljubezen. Pavel je zapisal: »Kristusova ljubezen nas sili.« (2. Korinčanom 5:14, EI) Jezus je svojim sledilcem zapovedal, naj ljubijo drug drugega. (Janez 15:12, 13) Temelj Kristusove postave je požrtvovalna ljubezen in ta sili oziroma vzgibava prave kristjane, kjer koli so, v družini in občini. Pa si poglejmo, kako.

V družini

5. a) Kako lahko starši spolnijo Kristusovo postavo doma? b) Kaj otroci potrebujejo od svojih staršev in katere ovire morajo nekateri starši premagati, da bi te potrebe zadovoljili?

⁵ Apostol Pavel je napisal: »Možje, ljubite žene svoje, kakor je tudi Kristus ljubil cerkev [občino, NW] in je samega sebe dal zanjo.« (Efežanom 5:25) Kadar mož posnema Kristusa ter ravna s svojo ženo ljubeče in razumevajoče, spolnjuje enega od bistvenih vidikov Kristusove postave. Poleg tega je Jezus odkrito pokazal naklonjenost do mlajših otrok, ko jih je jemal v naročje, polagal nanje roke in jih blagoslavljal. (Marko 10:16) Tudi starši, ki spolnjujejo Kristusovo postavo, kažejo naklonjenost do svojih otrok. Resda je nekaterim staršem v tem izziv posnemati Jezusov zgled. Nekateri že po naravi niso nagnjeni h kazanju čustev. Toda starši, naj vas ti dejavniki nikar ne odvrnejo od tega, da bi svojim otrokom kazali, da jih res ljubite! Ni dovolj, da vi veste, da ljubite svoje otroke. To morajo vedeti tudi oni. In tega ne bodo vedeli, če ne boste poiskali poti, da jim svojo ljubezen tudi dokažete. (Primerjaj Marko 1:11.)

6. a) Ali otroci potrebujejo starševska pravila in zakaj tako odgovarjate? b) Kateri razlog, ki stoji za pravili v družinski skupnosti, morajo otroci doumeti? c) Katerim nevarnostim se ognemo, kadar v družinski skupnosti prevlada Kristusova postava?

⁶ Obenem pa potrebujejo otroci tudi meje, kar pomeni, da jim morajo starši postaviti pravila in ta včasih tudi uveljaviti z discipliniranjem. (Hebrejcem 12:7, 9, 11; vse NW) Kljub temu morajo otrokom postopoma pomagati, da bodo uvideli razlog, ki stoji za temi pravili, namreč da jih starši ljubijo. Naučiti se morajo, da je ljubezen najboljši razlog za uboganje staršev. (Efežanom 6:1; Kološanom 3:20; 1. Janezov 5:3) Sprevidevni starši si lahko postavijo cilj, da naučijo otroke uporabljati lastno ,moč razuma‘, tako da se bodo znali ti sčasoma sami prav odločati. (Rimljanom 12:1, NW; primerjaj 1. Korinčanom 13:11.) Po drugi strani pa pravil ne bi smelo biti preveč, niti ne bi smelo biti discipliniranje prestrogo. Pavel pravi: »Očetje, ne grenite svojih otrok, da ne zapadejo v malodušje.« (Kološanom 3:21, EI; Efežanom 6:4) Kadar v družinski skupnosti prevladuje Kristusova postava, potem v njej za discipliniranje z nenadzorovano jezo ali za škodljiv sarkazem ni prostora. V takšnem domu se čutijo otroci varne in okrepljene, ne pa obremenjene ali ponižane. (Primerjaj Psalm 36:7.)

7. Kako so lahko betelski domovi zgled glede postavljanja pravil doma?

⁷ Nekateri obiskovalci betelskih domov povsod po svetu pravijo, da so le-ti dober zgled uravnovešenosti, kar se tiče pravil za družino. Čeprav jih sestavljajo odrasli, pa te ustanove delujejo v mnogočem podobno kot družine.a Delovanje Betela je zapleteno in zahteva kopico pravil – prav gotovo več, kot jih zahteva povprečna družina. Kljub temu pa si starešine, ki vodijo v betelskih domovih, pisarnah in pri delovanju tovarn, prizadevajo udejanjati Kristusovo postavo. Na to gledajo kot na svojo nalogo, pa ne samo, da organizirajo delo, ampak da med svojimi sodelavci tudi pospešujejo duhovni napredek in ,Jehovovo radost‘ (NW). (Nehemija 8:10) Zato se trudijo delati pozitivno in spodbudno ter si prizadevajo biti razumni. (Efežanom 4:31, 32) Nič čudnega, da so betelske družine znane po svojem radostnem duhu!

V občini

8. a) Kaj bi moral biti v občini vedno naš cilj? b) V kakšnih okoliščinah so nekateri prosili za pravila ali pa so le-ta hoteli narediti?

⁸ Tudi v občini je naš cilj služiti drug drugemu v napredek v duhu ljubezni. (1. Tesaloničanom 5:11) Zato bi morali biti vsi kristjani previdni, da ne bi bremen drugih še bolj oteževali s tem, da bi jemali stvari v svoje roke in jim narekovali lastne zamisli o rečeh, ki so stvar osebne odločitve. Včasih piše kdo Watch Tower Society in prosi za odločitev o rečeh, kot na primer, kako naj gleda na določene filme, knjige in celo igrače. Vendar Družba ni pooblaščena za raziskovanje takšnih reči in razsojanje glede njih. Večinoma so to zadeve, o katerih bi se moral odločati vsak posameznik ali družinski poglavar, in sicer na temelju svoje ljubezni do biblijskih načel. Drugi pa težijo k temu, da Družbine predloge in smernice spreminjajo v pravila. Tako je bil na primer v Stražnem stolpu, 15. marec 1996, odličen članek, ki je starešine spodbujal, naj opravljajo redne pastirske obiske pri pripadnikih občine. Ali smo želeli postaviti pravila? Ne. Čeprav predlogi tistim, ki so jih zmožni upoštevati, v mnogočem koristijo, pa nekateri starešine ne morejo delati v skladu z njimi. Podobno je članek »Vprašanja bralcev« iz Stražnega stolpa, 1. april 1995, opozarjal, da naj ne bi zmanjševali dostojanstvenosti krstnega dogodka tako, da bi šli v skrajnosti, na primer z nenadzorovanim zabavanjem ali prirejanjem zmagoslavnih praznovanj. Mnogi so šli glede tega zrelega nasveta v skrajnosti in iz njega celo naredili pravilo; rekli so, da bi bilo napačno, če bi ob tej priložnosti poslali spodbudno kartico!

9. Zakaj je pomembno, da nismo prekritični drug do drugega in da se ne obsojamo?

⁹ Upoštevajte tudi, da se moramo, če želimo, da bo ,popolna postava svobode‘ prevladovala v naši sredini, sprijazniti z dejstvom, da je vest vsakega kristjana drugačna. (Jakob 1:25) Če ljudje sprejemajo osebne odločitve, ki ne kršijo svetopisemskih načel, ali naj bi delali iz tega sporno vprašanje? Ne. To bi povzročilo razdore. (1. Korinčanom 1:10) Pavel je, ko nas je svaril pred obsojanjem sokristjanov, rekel: »Lastnemu gospodarju stoji ali pade. Saj on vstane, kajti Gospod [Jehova, NW] ga ima moč postaviti.« (Rimljanom 14:4) Če bomo drug zoper drugega govorili o stvareh, ki bi jih morali prepustiti posameznikovi vesti, tvegamo, da Bogu ne bomo ugajali. (Jakob 4:10–12)

10. Komu je naloženo, da pazi na občino, in kako bi te morali podpirati?

¹⁰ Spomnimo se tudi, da je starešinam naloženo, da pazijo čredo Božjo. (Dejanja 20:28) Oni so tam zato, da pomagajo. Kadar potrebujemo nasvet, bi morali brez zadržkov pristopiti k njim, kajti oni so preučevalci Biblije in so seznanjeni z vsem, o čemer se je razpravljalo v literaturi Watch Tower Society. Kadar starešine vidijo, da se kdo vede na način, ki bo verjetno vodil do kršenja svetopisemskih načel, mu pogumno ponudijo potreben nasvet. (Galatom 6:1) Pripadniki občine pa se ravnajo po Kristusovi postavi tako, da sodelujejo s temi dragimi pastirji, ki v njihovi sredini vodijo. (Hebrejcem 13:7)

Starešine udejanjajo Kristusovo postavo

11. Kako starešine udejanjajo Kristusovo postavo v občini?

¹¹ Starešinam je veliko do tega, da spolnjujejo Kristusovo postavo v občini. Vodijo v oznanjevanju dobre novice, učijo iz Biblije, da bi dosegli srce, ter govorijo z ,malodušnimi‘ kakor ljubeči, blagi pastirji. (1. Tesaloničanom 5:14) Ogibajo se nekrščanske drže, ki obstaja v toliko verah tako imenovanega krščanstva. Resda se ta svet naglo izrojeva in starešine so lahko, kakor je bil Pavel, zaskrbljeni za čredo; toda ko se ukvarjajo s takšnimi skrbmi, ostajajo uravnovešeni. (2. Korinčanom 11:28)

12. Kadar kristjan pristopi k starešinu, kako se lahko le-ta odzove?

¹² Na primer: Neki kristjan bi se morda rad posvetoval s starešinom o kaki pomembni zadevi, o kateri neposredno ne govori noben svetopisemski stavek oziroma je treba pri tem uravnovesiti različna svetopisemska načela. Morda so mu v službi ponudili boljše delovno mesto z višjo plačo toda večjimi odgovornostmi. Ali pa, da je neverujoči oče kakega mladega kristjana postavil svojemu sinu zahteve, ki bodo vplivale na njegovo strežbo. V takšnih okoliščinah se starešina vzdrži dajanja osebnega mnenja. Namesto tega bo raje odprl Biblijo in posamezniku pomagal razglabljati o ustreznih načelih. Morda bo uporabil Watch Tower Publications Index, če je na voljo, in poiskal, kaj je o tej temi na straneh Stražnega stolpa in drugih publikacij zapisal »zvesti in preudarni suženj«. (Matevž 24:45, NW) Kaj pa, če kristjan potem sprejme odločitev, ki se starešinu ne zdi najbolj pametna? Če odločitev neposredno ne prestopa biblijskih načel oziroma zakonov, bo kristjan ugotovil, da starešina posamezniku priznava pravico do takšne odločitve, vedoč, da bo ,vsak nosil svoje breme‘. Kljub temu pa bi si kristjan moral zapomniti, da »kar človek seje, to bo tudi žel«. (Galatom 6:5, 7)

13. Zakaj bodo starešine, namesto da bi neposredno odgovarjali na vprašanja ali dajali lastno mnenje, pomagali drugim, da bodo o zadevi razglabljali?

¹³ Zakaj izkušeni starešina ravna tako? Iz vsaj dveh razlogov. Prvič, Pavel je neki občini rekel, da ni ,gospodar njihove vere‘. (2. Korinčanom 1:24) Starešina posnema Pavlovo gledišče tako, da pomaga svojemu bratu razglabljati o Svetem pismu in sprejeti lastno, na spoznanju temelječo odločitev. Priznava, da je njegova avtoriteta omejena, prav kakor je Jezus priznal, da je omejena njegova avtoriteta. (Lukež 12:13, 14; Juda 9) Sočasno pa so starešine pripravljeni koristno, tudi neposredno svetopisemsko svetovati, kadar je treba. Drugič, starešina poučuje sokristjane. Apostol Pavel je rekel: »Popolnim [Zrelim ljudem, NW] [. . .] se daje močna hrana, namreč njim, ki imajo po izkušnji vajene čute [zmožnost dojemanja, NW], da razločujejo dobro in hudo.« (Hebrejcem 5:14) Zato se moramo, da bi zrasli do zrelosti, okoriščati svoje lastne zmožnosti dojemanja, ne pa se vedno zanašati, da nam bo postregel z odgovori nekdo drug. Starešina sokristjanu s tem, ko mu kaže, kako razglabljati o Svetem pismu, pomaga napredovati.

14. Kako lahko zreli kristjani pokažejo, da zaupajo v Jehova?

¹⁴ Lahko verujemo, da bo Bog Jehova po svojem svetem duhu vplival na srce pravih častilcev. Zato zreli kristjani trkajo na srce svojih bratov in jih opominjajo, prav kakor je to delal apostol Pavel. (2. Korinčanom 8:8; 10:1; Filemonu 8, 9) Pavel je vedel, da so predvsem nepravični, ne pa pravični, tisti, ki potrebujejo nadrobne zakone, da bi jih usmerjali. (1. Timoteju 1:9) Do svojih bratov ni bil sumničav ali nezaupljiv, temveč je vanje verjel. Eni od občin je pisal: »Zaupamo [. . .] vam v Gospodu.« (2. Tesaloničanom 3:4) Pavel je te kristjane s svojo vero in zaupanjem nedvomno zelo motiviral. Podobne cilje imajo danes starešine in potujoči nadzorniki. Kako osvežilni so ti zvesti možje, ko ljubeče pasejo Božjo čredo! (Izaija 32:1, 2; 1. Petrov 5:1–3)

Živeti po Kristusovi postavi

15. Katera vprašanja si lahko postavimo, da bi videli, ali udejanjamo Kristusovo postavo v svojem odnosu z našimi brati?

¹⁵ Vsi mi se moramo redno preiskovati, da bi videli, ali živimo po Kristusovi postavi in jo pospešujemo. (2. Korinčanom 13:5) Resnično, vsem nam lahko koristi, če se vprašamo: ,Ali sem krepilen ali kritičen? Ali sem uravnovešen ali skrajnosten? Ali se oziram na druge ali pa vztrajam pri svojih pravicah?‘ Kristjan bratu ne skuša narekovati, kaj naj in česa naj ne naredi v zadevah, o katerih Biblija izrecno ne govori. (Rimljanom 12:1; 1. Korinčanom 4:6)

16. Kako lahko pomagamo tistim, ki imajo negativno mnenje o sebi, in s tem spolnimo bistveni vidik Kristusove postave?

¹⁶ V teh kritičnih časih je važno, da iščemo možnosti, da bi spodbujali drug drugega. (Hebrejcem 10:24, 25; primerjaj Matevž 7:1–5.) Ko gledamo naše brate in sestre, mar nam njihove vrline ne pomenijo veliko več kakor njihove slabosti? Jehovu je dragocen prav vsak. Žal pa vsi ne čutijo tako, celo o sebi ne. Mnogi so nagnjeni k temu, da vidijo samo lastne osebne pomanjkljivosti in nepopolnost. Da bi spodbudili take – in druge – ali bi bilo mogoče, da bi na vsakem shodu poskusili govoriti z enim ali dvema in jima dali vedeti, zakaj cenimo njuno navzočnost in pomemben prispevek v občini? Kako radostni smo, da lahko tako olajšamo njihovo breme in s tem spolnimo Kristusovo postavo! (Galatom 6:2)

Kristusova postava je na delu!

17. Na kakšne različne načine vidite Kristusovo postavo delovati v vaši občini?

¹⁷ Kristusova postava je v krščanski občini na delu. To lahko vidimo vsak dan – ko Sopriče vneto oznanjujejo dobro novico, ko tolažijo in spodbujajo drug drugega, ko si prizadevajo služiti Jehovu kljub najtežjim problemom, ko starši stremijo za tem, da bi vzgojili svoje otroke tako, da bodo z radostnim srcem ljubili Jehova, ko nadzorniki ljubeče in prisrčno učijo Božjo Besedo ter čredo spodbujajo, naj si goreče prizadeva večno služiti Jehovu. (Matevž 28:19, 20; 1. Tesaloničanom 5:11, 14) Kako se veseli Jehovovo srce, kadar mi kot posamezniki v življenju udejanjamo Kristusovo postavo! (Pregovori 23:15) Jehova želi, da vsi tisti, ki ljubijo njegov popolni zakon, živijo večno. V prihajajočem raju bomo doživeli čas, ko bo človeštvo popolno, čas brez kršilcev zakona, ko bo vsak nagib našega srca pod nadzorom. Kako veličastna nagrada, ker živimo po Kristusovi postavi!

[Podčrtna opomba]

Kaj menite?

◻ Zakaj je tako imenovano krščanstvo zgrešilo bistvo Kristusove postave?

◻ Kako lahko udejanjamo Kristusovo postavo v družini?

◻ Da bi lahko udejanjali Kristusovo postavo v občini, česa se moramo ogibati in kaj moramo delati?

◻ Kako lahko starešine ubogajo Kristusovo postavo pri svojem ravnanju z občino?

[Slika na strani 23]

Vaš otrok zelo potrebuje ljubezen

[Slika na strani 24]

Kako osvežilni so naši dragi starešine!