Kaj Jehova zahteva od nas danes?

»Glas iz oblaka [je rekel]: Ta je Sin moj ljubljeni, ki je po moji volji, njega poslušajte!« (MATEVŽ 17:⁠5)

1. Kdaj je postava izpolnila svoj namen?

JEHOVA je dal izraelskemu narodu postavo z mnogimi določbami. O teh je apostol Pavel pisal: »So samo mesene naredbe [. . .] naložene do časa poprave.« (Hebrejcem 9:10) Ko je postava pripravila ostanek Izraelcev, da so sprejeli Jezusa kot Mesija ali Kristusa, je izpolnila svoj namen. Zato je Pavel objavil: ‚Kristus je konec postave.‘ (Rimljanom 10:4; Galatom 3:19–25; 4:4, 5)

2. Kdo je bil pod postavo in kdaj so je bili oproščeni?

² Ali to pomeni, da nas danes postava ne obvezuje več? Pravzaprav velika večina človeštva ni bila nikoli pod postavo, saj je psalmist pojasnil: »Besedo svojo je [Jehova] naznanil Jakobu, postave svoje in pravice Izraelu. Ni storil tako nobenemu narodu, zato sodb njegovih niso spoznali.« (Psalm 147:19, 20) In ko je Bog na temelju Jezusove žrtve ustanovil novo zavezo, je postava nehala obvezovati tudi izraelski narod. (Galatom 3:13; Efežanom 2:15; Kološanom 2:13, 14, 16) Če torej postava ni več obvezujoča, kaj Jehova zahteva od tistih, ki mu želijo služiti danes?

Kaj Jehova zahteva

3., 4. a) Kaj Jehova v bistvu zahteva od nas danes? b) Zakaj bi morali hoditi dosledno po Jezusovih stopinjah?

³ Jezusa so v zadnjem letu njegove strežbe apostoli Peter, Jakob in Janez spremljali na visoko goro, verjetno na vrh gore Hermon. Tam so videli preroško vizijo veličastno oslavljenega Jezusa in slišali, kako je sam Božji glas objavil: »Ta je Sin moj ljubljeni, ki je po moji volji, njega poslušajte!« (Matevž 17:1–5) To je v bistvu tudi vse, kar Jehova zahteva od nas: da poslušamo njegovega Sina in sledimo njegovemu zgledu in naukom. (Matevž 16:24) Zato je apostol Peter zapisal: »Kristus [je] trpel za vas in vam zapustil zgled, da [dosledno, NW] hodite po sledovih njegovih.« (1. Petrov 2:⁠21)

⁴ Zakaj naj bi dosledno hodili po Jezusovih stopinjah? Ker s posnemanjem Jezusa posnemamo Boga Jehova. Jezus je poznal Očeta zelo dobro, saj je pred prihodom na zemljo v nebesih z njim preživel nešteto milijard let. (Pregovori 8:22–31; Janez 8:23; 17:5; Kološanom 1:15–17) Jezus je na zemlji svojega Očeta zvestovdano predstavljal. Pojasnil je: »Kakor me je naučil Oče moj, to govorim.« Pravzaprav je posnemal Jehova tako natančno, da je lahko rekel: »Kdor je mene videl, je videl Očeta.« (Janez 8:28; 14:⁠9)

5. Pod kakšno postavo so kristjani in kdaj je postala veljavna?

⁵ Kaj vse zajema poslušati Jezusa in ga posnemati? Ali to pomeni biti pod postavo? Pavel je napisal: »Sam nisem pod postavo.« Tukaj je mislil na ‚staro zavezo‘, postavino zavezo z Izraelom. Priznal pa je, da je pod ‚postavo Kristusu‘. (1. Korinčanom 9:20, 21; 2. Korinčanom 3:14) S koncem stare postavine zaveze je pričela veljati »nova zaveza« s »postavo Kristusovo«, ki naj bi jo ubogali vsi današnji Jehovovi služabniki. (Lukež 22:20; Galatom 6:2; Hebrejcem 8:7–13)

6. Kako bi lahko opisali »postavo Kristusovo« in kako jo ubogamo?

⁶ Jehova ni dal ‚Kristusove postave‘ v obliki zakonika, ki bi ga uredil po različnih kategorijah, kot je to storil s staro postavino zavezo. Ta nova postava, namenjena Kristusovim sledilcem, ne zajema obširnega seznama zapovedi in prepovedi. Namesto tega je v svoji Besedi ohranil štiri izčrpna poročila o življenju in naukih svojega Sina. Poleg tega je nekaj zgodnjih Jezusovih sledilcev navdihnil, da so napisali navodila glede vedenja, občinskih zadev, obnašanja v družini ter drugih zadev. (1. Korinčanom 6:18; 14:26–35; Efežanom 5:21–33; Hebrejcem 10:24, 25) Kadar svoje življenje uskladimo z zgledom in nauki Jezusa Kristusa ter ravnamo po nasvetih navdihnjenih biblijskih piscev iz prvega stoletja, ubogamo »postavo Kristusovo«. In to Jehova zahteva od svojih današnjih služabnikov.

Kako pomembna je ljubezen

7. Kako je Jezus poudaril bistvo svoje postave med zadnjo pasho z apostoli?

⁷ Ljubezen, ki je bila pod postavo pomembna, je sámo srce oziroma bistvo Kristusove postave. To dejstvo je poudaril Jezus, ko se je z apostoli zbral k praznovanju pashe leta 33 n. š. Po poročilu, v katerem je apostol Janez povzel dogajanje tiste noči, je Jezus v odkritosrčnem govoru omenil ljubezen 28-krat. S tem je apostolom poudaril bistvo oziroma duha svoje postave. Zanimive so besede, ki jih je Janez napisal na začetku poročanja o dogodkih tega pomembnega večera, in se glasijo: »Pred praznikom velikonočnim pa, ko je Jezus vedel, da je prišla njegova ura, da prejde s tega sveta k Očetu: ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, jih je ljubil do konca.« (Janez 13:⁠1)

8. a) Kaj so nakazovali nenehni prepiri med apostoli? b) Kako je Jezus apostole poučil o ponižnosti?

⁸ Jezus je apostole ljubil, čeprav si je navidez neuspešno prizadeval, da bi jim pomagal premagati njihovo pretirano željo po moči in položaju. Nekaj mesecev pred prihodom v Jeruzalem, so se »med seboj prepirali, kdo da je največji«. In tik preden so za praznovanje pashe prišli v mesto, je med njimi spet izbruhnil prepir zaradi položaja. (Marko 9:33–37; 10:35–45) Da je bil to trajajoč problem, se vidi iz tega, kar se je zgodilo kmalu po tem, ko so apostoli vstopili v gornjo sobo, da bi še zadnjič praznovali pasho vsi skupaj. Takrat ni nobeden izkoristil priložnosti, da bi po običaju drugim gostoljubno umil noge. Jezus jih je poučil o ponižnosti, ko jim je noge umil sam. (Janez 13:2–15; 1. Timoteju 5:9, 10)

9. Kako je Jezus ravnal v nekem položaju, do katerega je prišlo po zadnji pashi?

⁹ Toda poglejmo, kaj se je kljub takratnemu pouku ponovilo po obhajanju pashe in po tem, ko je Jezus že ustanovil slovesnost v spomin svoje vse bližje smrti. V poročilu Lukeževega evangelija piše: »Vname se pa tudi prepir med njimi, kdo izmed njih velja li za večjega.« Jezus se ni razjezil nad apostoli niti jih ni pograjal, temveč jim je prijazno svetoval, da bi morali biti drugačni od svetnih vladarjev, željnih oblasti. (Lukež 22:24–27) Zatem pa jim je dal to, čemur bi lahko rekli vogelni kamen Kristusove postave, ko jim je rekel: »Novo zapoved vam dajem, da se ljubite med seboj; kakor sem jaz vas ljubil, da se tudi vi ljubite med seboj.« (Janez 13:⁠34)

10. Kaj je Jezus zapovedal svojim učencem in kaj je to zajemalo?

¹⁰ Pozneje istega večera je Jezus poudaril, kako daleč naj bi segala ljubezen, kakršno je imel sam. Rekel je: »Moja zapoved je ta, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Večje ljubezni od te nima nihče, da kdo dá življenje [dušo, NW] svoje za prijatelje svoje.« (Janez 15:12, 13) Ali je s tem rekel, da bi njegovi sledilci morali biti pripravljeni tudi umreti za sovernike, če bi bilo to treba? Janez, ki je bil ob tej priložnosti zraven, je te besede razumel tako, saj je pozneje zapisal: »V tem smo spoznali ljubezen, da je on [Jezus Kristus] dal življenje za nas; tudi mi moramo dati življenje za brate.« (1. Janezov 3:⁠16)

11. a) Kako izpolnjujemo Kristusovo postavo? b) Kakšen zgled nam je dal Jezus?

¹¹ Kristusove postave torej ne izpolnjujemo, če samo učimo druge o Kristusu. Moramo tudi živeti, kakor je živel on, in se vesti, kakor se je vedel on. Jezus je pri svojih govorih resda rabil lepe, dobro izbrane besede. Vendar je poučeval tudi z zgledom. Čeprav je bil mogočno duhovno bitje v nebesih, je izrabil priložnost in prišel na zemljo delat za svojega Očeta ter nam pokazat, kako naj bi živeli. Bil je ponižen, prijazen in uvideven ter pripravljen pomagati obremenjenim in zatiranim. (Matevž 11:28–30; 20:28; Filipljanom 2:5–8; 1. Janezov 3:8) Poleg tega je spodbujal svoje sledilce, naj ljubijo drug drugega, kakor jih je ljubil sam.

12. Zakaj lahko rečemo, da Kristusova postava ne zmanjšuje potrebe, da ljubimo Jehova?

¹² Na katerem mestu je v Kristusovi postavi največja zapoved iz prejšnje postave, ljubezen do Jehova? (Matevž 22:37, 38; Galatom 6:2) Na drugem? Nikakor ne! Ljubezen do Jehova in do naših sokristjanov sta neločljivo povezani. Človek ne more zares ljubiti Jehova, ne da bi ljubil tudi svojega brata, saj je apostol Janez zapisal: »Ako kdo pravi: Boga ljubim, pa sovraži brata svojega, je lažnik; kdor namreč ne ljubi brata svojega, katerega vidi, kako more ljubiti Boga, ki ga ne vidi?« (1. Janezov 4:20; primerjaj 1. Janezov 3:17, 18.)

13. Kaj je bil rezultat tega, da so učenci ubogali Jezusovo novo zapoved?

¹³ Ko je Jezus dal svojim sledilcem novo zapoved, naj ljubijo drug drugega, kakor je sam ljubil njih, je opisal tudi, kakšen bo rezultat tega. »V tem spoznajo vsi, da ste moji učenci,« je dejal, »ako imate ljubezen drug do drugega.« (Janez 13:35) Po Tertulijanu, ki je živel več kot sto let po Jezusovi smrti, je bratska ljubezen zgodnjih kristjanov imela prav takšen vpliv. Tertulijan je pisal, da so nekristjani o Kristusovih sledilcih govorili: ‚Poglejte, kako se imajo med seboj radi in so celo pripravljeni umreti drug za drugega.‘ Lahko se torej vprašamo: ‚Ali sokristjane enako ljubim in tako dokazujem, da sem Jezusov učenec?‘

Kako dokazujemo ljubezen

14., 15. Zaradi česa nam je morda težko ubogati Kristusovo postavo, vendar kaj nam lahko pomaga, da to vseeno delamo?

¹⁴ Za Jehovove služabnike je to, da odsevajo ljubezen, kakršno je imel Kristus, bistveno. Ali pa vam je težko ljubiti sokristjane, ki kažejo sebične osebnostne poteze? Kot smo videli, so se celo apostoli prepirali in skušali uveljaviti lastne koristi. (Matevž 20:20–24) Pa tudi Galačani so se med seboj prepirali. Pavel jih je opozoril, da je izpolnitev postave ljubezen do bližnjega, zatem pa jih posvaril: »Če pa drug drugega grizete in ujedate, gledite, da drug drugega ne iztrebite.« Po tem, ko je primerjal dela mesa in sadove Božjega duha, jih je opomnil: »Ne iščimo prazne slave, da ne dražimo drug drugega, da nismo drug drugemu nevoščljivi.« Apostol jih je zatem še spodbudil: »Drug drugega nosite bremena, in tako izpolnite postavo Kristusovo.« (Galatom 5:14–6:⁠2)

¹⁵ Ali Jehova zahteva preveč, ko pričakuje, da ubogamo Kristusovo postavo? Čeprav nam je morda težko biti prijazni do tistih, ki so nas res grobo ozmerjali in čustveno prizadeli, moramo postati ‚posnemalci Boga, kakor otroci ljubljeni, in živeti v ljubezni‘. (Efežanom 5:1, 2) Vztrajno moramo posnemati Boga, ki nam je dal zgled, ko je ‚dokazal [. . .] svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki‘. (Rimljanom 5:8) Če prevzamemo pobudo in pomagamo drugim, tudi tistim, ki so z nami grdo ravnali, smo lahko zadovoljni, saj vemo, da posnemamo Boga in poslušamo Kristusovo postavo.

16. Kako dokažemo, da ljubimo Boga in Kristusa?

¹⁶ Morali bi si zapomniti, da ljubezni ne dokazujemo le z besedami, temveč tudi z dejanji. Nekoč se je en vidik Božje volje, zaradi vsega, kar je zajemal, zazdel težak celo Jezusu. »Oče, ako hočeš, vzemi ta kelih od mene,« je molil. Vendar je hitro dodal: »Toda ne moja volja, ampak tvoja se zgodi.« (Lukež 22:42) Jezus je kljub vsemu, kar je pretrpel, spolnjeval Božjo voljo. (Hebrejcem 5:7, 8) Ubogljivost je torej dokaz naše ljubezni in kaže, da priznavamo, da je živeti po Božje najboljše. »To je ljubezen Božja,« pravi Biblija, »da držimo zapovedi njegove.« (1. Janezov 5:3) In Jezus je svojim apostolom rekel: »Ako me ljubite, boste izpolnjevali zapovedi moje.« (Janez 14:⁠15)

17. Kaj posebnega je Jezus zapovedal svojim sledilcem in kako vemo, da to velja tudi za nas danes?

¹⁷ Kaj posebnega je Kristus še zapovedal svojim sledilcem poleg tega, naj se ljubijo med seboj? Naročil jim je, naj oznanjujejo in tako opravljajo delo, za katero jih je usposabljal. Peter je dejal: »On nam je ukazal, naj propovedujemo ljudstvu in pričamo.« (Dejanja 10:42) Jezus je posebej zapovedal: »Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narode, krščujoč jih v ime Očeta in Sina in svetega Duha, učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal.« (Matevž 28:19, 20; Dejanja 1:8) In razodel je, da bo to naročilo veljalo tudi za njegove sledilce, ki bodo živeli sedaj, v ‚času konca‘, saj je rekel: »Ta evangelij kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec.« (Daniel 12:4; Matevž 24:14) Seveda je to, da oznanjujemo, Božja volja. Vseeno pa nekateri morda menijo, da Bog od nas zahteva preveč, ko pričakuje, da opravljamo to delo. Ali pa je to res?

Zakaj se morda zdi težko

18. Česa bi se morali spomniti, kadar trpimo, ker delamo to, kar zahteva Jehova?

¹⁸ Kot smo videli, je Jehova v vsej zgodovini zahteval od ljudi različne stvari. In prav kakor so bile različne njihove naloge, tako so bile različne tudi njihove preizkušnje. Najtežje preizkušnje je prestal Božji dragi Sin, ki so ga na koncu, zato ker je delal, kar je od njega zahteval Bog, ubili na najbolj krut način. Toda kadar zaradi izpolnjevanja Jehovovih zahtev trpimo, bi se morali spomniti, da za naše preizkušnje ni kriv on. (Janez 15:18–20; Jakob 1:13–15) Greh, trpljenje in smrt so prišli s Satanovim uporom in Satan je tisti, ki ustvarja okoliščine, zaradi katerih je pogosto zelo težko delati, kar Jehova zahteva od svojih služabnikov. (Job 1:6–19; 2:1–8)

19. Zakaj je prednost delati, kar nam naroča Bog po svojem Sinu?

¹⁹ Jehova po Sinu svojim služabnikom naroča, naj v tem času konca po vsem svetu oznanjajo, da je edino zdravilo proti vsemu človeškemu trpljenju kraljestvena vlada. Ta Božja vlada bo odstranila vse zemeljske težave: vojne, zločine, revščino, starost, bolezni in smrt. In uvedla bo veličasten zemeljski raj, v katerem bodo celo mrtvi obujeni. (Matevž 6:9, 10; Lukež 23:43; Dejanja 24:15; Razodetje 21:3, 4) Kakšna prednost je objavljati dobro novico o takšnih rečeh! Očitno je torej, da ni težava v tem, kar nam naroča Jehova. Z nasprotovanjem se res srečujemo, vendar zato, ker ga povzročajo Satan Hudič in njegov svet.

20. Kako se lahko spoprimemo z vsakim Hudičevim izzivom?

²⁰ Kako se lahko uspešno spoprimemo z vsakim Satanovim izzivom? Tako, da si zapomnimo naslednje besede: »Bodi moder, sin moj, in razveseljuj srce moje, da lahko odgovorim njemu, ki bi mi kaj očital.« (Pregovori 27:11) Jezus je priskrbel Jehovu odgovor na Satanove očitke s tem, ko je zapustil varno nebeško življenje, da bi izpolnjeval Očetovo voljo na zemlji. (Izaija 53:12; Hebrejcem 10:7) Kot človek je prestal vsako preizkušnjo, ki ga je doletela, celo smrt na mučilnem kolu. Če ga posnemamo kot našega Vzornika, lahko tudi mi trpljenje uspešno prestanemo in delamo, kar od nas zahteva Jehova. (Hebrejcem 12:1–3)

21. Kaj menite o ljubezni, ki nam jo izkazujeta Jehova in njegov Sin?

²¹ Kakšno ljubezen nam izkazujeta Bog in njegov Sin! Zaradi Jezusove žrtve si lahko poslušno človeštvo obeta, da bo večno živelo v raju. Zato ne dovolimo, da nam kar koli zasenči upanje. To, kar nam je omogočil Jezus, si vsi vzemimo k srcu, kakor je to storil Pavel, ki je rekel: ‚Sin Božji [. . .] me je ljubil in dal samega sebe zame.‘ (Galatom 2:20, poudarili mi.) Zato le pokažimo, da smo iskreno hvaležni našemu ljubečemu Bogu Jehovu, ki od nas nikoli ne zahteva preveč.

Kako bi odgovorili?

◻ Kaj Jehova zahteva od nas danes?

◻ Kako je Kristus zadnji večer z apostoli poudaril, kako pomembna je ljubezen?

◻ Kako lahko dokažemo, da ljubimo Boga?

◻ Zakaj je prednost delati, kar od nas zahteva Jehova?

[Slika na strani 23]

O čem je Jezus poučil svoje apostole, ko jim je umil noge?

[Slika na strani 25]

Objavljanje dobre novice je kljub nasprotovanju radostna prednost