Gileadska šola odpošilja svoj 100. razred

WATCHTOWERJEVA biblijska šola Gilead igra v sodobnem času pomembno vlogo v svetovnem razglašanju Božjega kraljestva. Njeni diplomanti vse od 1943. leta, ko je pričela strokovno spopolnjevati misijonarje, služijo v več kot 200 državah. Tako je 2. marca 1996 diplomiral 100. razred.

Gojenci so obiskovali šolo v času, ko je na območju Watchtowerjevega izobraževalnega središča v Pattersonu v New Yorku zapadlo dobra dva metra snega. Ni presenetljivo, da je snežilo tudi na dan podelitve diplom. Avditorij je bil kljub temu poln, in v Pattersonu, Wallkillu in Brooklynu je poslušalo številno občinstvo – vseh skupaj je bilo 2878.

Theodore Jaracz, član Učnega odbora Vodstvenega organa, je služil kot predsedujoči. Po prisrčnem pozdravu je vse goste, navzoče iz mnogih držav, povabil, da vstanejo in zapojejo pesem številka 52. Avditorij je odmeval od hvale Jehovu, ko so iz knjige Pojmo hvalnice Jehovu zapeli »Ime našega Očeta«. Ta pesem in komentar predsedujočega glede uporabe izobrazbe v hvalo Jehovu sta nakazala ton nadaljnjega programa.

Svetopisemski nasvet starejših mož

Prvi del sporeda so sestavljali kratki govori številnih dolgoletnih Jehovovih služabnikov, namenjeni razredu diplomantov. Richard Abrahamson, član osebja upravnega središča, ki je začel polnočasno služiti 1940. leta, je razredu prigovarjal: »Še naprej se spopolnjujte.« Spomnil jih je, da so kot kristjani v svojem življenju že doživljali različna obdobja spopolnjevanja, tudi petmesečno šolanje v Gileadu. Čemú bi se torej še naprej spopolnjevali?

Govornik je pojasnil, da izraz, ki ga je apostol Pavel uporabil v Drugem listu Korinčanom 13:11, »zajema proces napredovanja, to, da se človek nenehno podreja Jehovovemu oblikovanju ali preoblikovanju, dela natančne spremembe, da tako točneje ustreza Jehovovim merilom«. Razred diplomantov se bo pri nalogah v tujini spopadal z novimi izzivi vere. Treba se bo naučiti novega jezika, prilagoditi drugačni kulturi in življenjskim razmeram ter različnim področjem. V misijonarskem domu in novi občini bodo v dejavnem stiku tudi z različnimi osebnostmi. Če bodo v vsakem takem položaju pazljivo uporabljali biblijska načela ter se bili pripravljeni spopolnjevati, se bodo lahko, kot je pisal apostol Pavel, ,stalno veselili‘ (NW).

John Barr, eden od petih članov Vodstvenega organa, ki je sodeloval v sporedu, je obravnaval temo iz Prvega lista Korinčanom 4:9. Poslušalce je spomnil, da smo kristjani predstava za angele in ljudi. »Kdor to vé,« je rekel, »mu je kristjanov način življenja mnogo pomembnejši, še posebej ko spozna, da lahko s svojimi besedami in dejanji odločilno vpliva na opazovalce, tako na nevidne kot vidne. Ker odhajate v daljne kotičke zemlje, sem prepričan, da bo, če si boste to zapomnili, dragi bratje in sestre 100. gileadskega razreda, to vsem vam zelo koristilo.«

Brat Barr je nagovarjal 48 gojencev, naj, medtem ko pomagajo ovcam podobnim posameznikom spoznati resnico, mislijo na to, da je »radost pred angeli Božjimi nad enim grešnikom, ki se izpokori«. (Lukež 15:10) Skliceval se je na Prvi list Korinčanom 11:10 in pokazal, da posameznikova drža do teokratičnih priprav ne vpliva le na brate in sestre, ki jih vidimo, ampak tudi na angele, ki jih ne vidimo. Kako koristno je imeti v mislih to večjo sliko!

Drugi član Vodstvenega organa, Gerrit Lösch, sam diplomant Gileadske šole, je, da pokaže, da Jehova ,obdaja svoje ljudstvo‘, razpravljal o svetopisemskih stavkih, kot so Psalm 125:1, 2, Zaharija 2:4, 5 in Psalm 71:21. Bog jim zagotavlja zaščito z vseh strani. Ali jih bo tako ščitil samo med veliko stisko? »Ne,« je odgovoril govornik, »Jehova je namreč že ,ognjen zid‘, zaščita svojemu ljudstvu. Ostanek duhovnega Izraela si je povojnega 1919. leta goreče želel oznanjevati kraljestveno dobro novico po vsem svetu, v pričevanje vsem narodom. Bili so predstavniki figurativnega Jeruzalema v nebesih. Njim kot skupini Jehova zagotavlja božansko zaščito v času konca. Kdo jih potem more uspešno ustaviti? Nihče.« Kako to pomirja njih in vse, ki se z njimi tesno družijo v izpolnjevanju božje volje!

Ulysses Glass, eden od prvih članov šolskega osebja, je spodbudil razred, naj ,si dodelajo svoj kotiček v Jehovovi vsesvetovni organizaciji‘. To je posameznikovo mesto ali dejavnost, ki posebno ustreza njegovim sposobnostim oziroma značaju. »Bodoči misijonarji, našli ste svoj kotiček v vsesvetovni organizaciji Jehovovih prič,« je razglasil. »Čeprav je že zdaj dragocen, pa je komaj začetek vašega misijonarskega življenja.« Morali si bodo prizadevati, da bodo dobro uporabljali svoje sposobnosti in ustrezali posebnim nalogam, ki jim jih dajeta Jehova in njegova organizacija.

V tem delu programa je sklepni govor podal Wallace Liverance, član gileadskega osebja, ki je 17 let služil v Boliviji. »Ali boste preskusili Boga?« je vprašal gojence. Kako naj to storijo? Izraelski narod je Boga narobe preskusil. (5. Mojzesova 6:16) »Očitno je, da je narobe preskušati Boga tako, da se pritožujemo ali mrmramo nad njegovim načinom urejanja zadev oziroma nad njim kažemo pomanjkanje vere,« je izjavil govornik. »Ko boste prišli na novo področje, se upirajte temu nagnjenju,« jim je prigovarjal. Kako potemtakem Boga pravilno preskušamo? »Tako, da mu verjamemo na besedo ter delamo točno to, kar govori, in nato izid prepustimo v njegove roke,« je pojasnil brat Liverance. Kot vidimo iz Malahija 3:10, EI, Jehova vabi svoje ljudstvo: »Preizkusite me.« Če so mu zvesto prinašali desetino v tempeljske žitnice, jih je blagoslovil, kot je bil obljubil. »Zakaj ne bi podobno gledali na svojo misijonsko nalogo?« je vprašal govornik. »Jehova hoče, da bi bili v njej uspešni, torej ga preskusite. Oprimite se naloge. Prilagodite se tako, kot on želi. Zdržite. Videli boste, da vas bo blagoslovil.« Kako dober nasvet vsem, ki služimo Jehovu!

Spored je po pesmi prešel od predavanj na vrsto razveseljivih intervjujev.

Praktične zamisli s terena

Mark Noumair, novi član gileadskega osebja, je gojence povabil, naj pripovedujejo o izkušnjah, ki so jih med obiskovanjem šole doživeli v terenski strežbi. Le-ti so v njih poudarili, kako važno je v strežbi dajati pobudo, in poslušalcem predlagali praktične zamisli, ki bi jih lahko uporabili.

V tem gileadskem razredu je gojencem med šolanjem še posebej koristila možnost druženja s člani podružničnih odborov iz 42 držav, ki so prav tako bili v Pattersonovem izobraževalnem središču na posebnem strokovnem spopolnjevanju. Mnogi od njih so pred leti diplomirali na Gileadu. Na programu so bili pogovori s predstavniki iz 3., 5., 51. in 92. razreda, pa tudi iz Dislociranega oddelka Gileadske šole v Nemčiji. Kako koristni so bili njihovi komentarji!

Pripovedovali so o občutkih misijonarjev ob pogledu na številčni porast Jehovovih hvalilcev na svojih področjih, od peščice do desetine tisočev. Pripovedovali so tudi, kako so sodelovali pri raznašanju dobre novice razkropljenim bivališčem v Andskem gorovju in po vaseh ob gornjem toku Amazonke. Razpravljali so o tem, kako so misijonarji pričevali nepismenim ljudem. Govorili so o svojem boju med učenjem novega jezika ter kaj diplomanti v resnici lahko pričakujejo glede tega, kako kmalu bodo lahko pričevali in predavali v jeziku, kakršna je kitajščina. Pokazali so celo vzorčni predstavitvi v španščini in kitajščini. Poudarili so, da so misijonarji najučinkovitejši takrat, ko se poleg jezika naučijo tudi miselnosti ljudi. Govorili so o pogostih neizprosnih življenjskih razmerah v revnih državah in poročali: »Misijonarji bi morali vedeti, da je tem okoliščinam velikokrat vzrok zlorabljanje. Misijonar naredi najboljše, če misli kakor Jezus – on je do ljudi, ki so bili kakor ovce brez pastirja, čutil usmiljenje.«

Spored se je po pesmi nadaljeval s predavanjem A. D. Schroedra, člana Vodstvenega organa. Odkar se je 1943. leta odprla Gileadska šola, je imel prednost, da je bil eden njenih prvih učiteljev. Spored je primerno končal z razpravljanjem o temi »Pozdravljati Jehova kot suverenega Gospoda«. Predavanje brata Schroedra o 24. psalmu je popolnoma pritegnilo pozornost vseh navzočih in jih prevzelo s tem, kako veličastna prednost je že pozdravljati Jehova kot suverenega Gospoda.

Po razdelitvi diplom in sklepni pesmi je Karl Klein iz Vodstvenega organa srčno molil. Kako nas je ta uporabni program duhovno osvežil!

V dneh po podelitvi diplom se je 48 članov 100. razreda začelo izseljevati v misijonarska področja v 17 dežel. Svoje strežbe pa niso šele začenjali. Imeli so namreč že dobršno poročilo polnočasne krščanske strežbe. Ob svojem vpisu v Gilead so bili povprečno stari 33 let ter več kot 12 let predani polnočasni strežbi. Nekateri so bili člani svetovne betelske družine Watch Tower Society. Drugi so služili kot potujoči nadzorniki. Številni gojenci so že sodelovali v kaki obliki zunanje službe – v Afriki, Evropi, Južni Ameriki, na morskih otokih ter med tujejezičnimi skupinami v svoji domovini. Zdaj pa se pridružujejo številnim drugim misijonarjem, ki so bili radostni, da so lahko rekli: ,Služili bomo povsod, kjer koli nas bodo potrebovali.‘ Srčno si želijo uporabiti svoje življenje za to, da bi poveličevali Jehova.

[Okvir na strani 27]

Razredna statistika:

Število zastopanih držav: 8

Število dodeljenih držav: 17

Število gojencev: 48

Povprečna starost: 33,75

Povprečno let v resnici: 17,31

Povprečno let v polnočasni strežbi: 12,06

[Slika na strani 26]

100. razred diplomantov Watchtowerjeve biblijske šole Gilead

Imena so našteta od prve do zadnje vrste ter od leve proti desni.

1) M. Shirley, M. Grundström, D. Genardini, J. Giaimo, W. Shood, P. Phair, C. Buchanan, D. Robinson 2) C. Pine, B. Kraus, T. Racicot, A. Hansen, T. Beets, J. Berg, N. Garcia, K. Fleming 3) L. Whinery, L. Whinery, C. Harps, C. Giaimo, T. Berg, C. Mann, V. Berrios, C. Pfeifer 4) L. Randall, S. Genardini, H. Kraus, R. Fleming, S. D’Abadie, T. Shirley, G. Stevenson, B. Buchanan 5) T. Robinson, J. Garcia, P. Harps, D. Racicot, F. D’Abadie, M. Phair, G. Stevenson, D. Shood 6) L. Beets, A. Pfeifer, M. Berrios, J. Pine, L. Mann, P. Randall, J. Grundström, G. Hansen