Boj Casiodora de Reina za špansko Biblijo

V ŠESTNAJSTEM stoletju je bila Španija nevaren kraj za branje Biblije. Katoliška cerkev je naročila inkviziciji, naj zaduši še tako neznaten pojav neortodoksnosti. Toda v južni Španiji je živel mladenič, ki Svetega pisma ni samo bral, ampak se je tudi zaobljubil, da ga bo prevedel v ljudski jezik, in ga bo tako lahko bral vsak Španec. Imenoval se je Casiodoro de Reina.

Reina se je začel zanimati za Biblijo v letih, ki jih je preživel v samostanu San Isidro del Campo na obrobju Seville v Španiji. V petdesetih letih 16. stoletja je v tem izrednem samostanu večina menihov porabila za branje Svetega pisma več ur kakor za opravljanje svojih kanoničnih nalog. Tako je biblijsko sporočilo spremenilo njihovo razmišljanje. Zavračali so katoliške nauke glede uporabe podob in verovanja v vice. Njihova gledišča so neogibno postala splošno znana v tamkajšnjem okolju in ker so se bali, da jih bo španska inkvizicija aretirala, so se odločili pobegniti v tujino. Reina je bil eden od dvanajstih menihov, ki jim je uspelo pobegniti v Ženevo v Švici.

Potem, ko je za las ušel, je potoval od enega evropskega mesta do drugega in nekako mu je uspevalo, da je bil vedno za korak pred svojimi preganjalci. Leta 1562 so razočarani inkvizitorji v Sevilli sežgali lutko z njegovo podobo, toda Reina kljub tej kruti grožnji niso mogli odvrniti od njegove naloge prevajanja Svetega pisma. Čeprav je bila na njegovo glavo razpisana nagrada in je živel v stalnem strahu, da ga bodo aretirali, je nenehno ustvarjal svoj španski prevod. »Razen ko sem bil bolan ali na poti, [. . .] nisem dal peresa nikoli iz roke,« je pojasnil.

Reina je dokončal nalogo v desetih letih. Tako je bil leta 1569 v Baslu v Švici objavljen njegov prevod celotne Biblije. To izredno delo je bil prvi kompletni španski prevod, narejen iz izvirnih jezikov. Resda so bile biblije v latinščini na voljo že stoletja, toda latinščina je bila jezik elite. Reina je menil, da bi morali Biblijo razumeti vsi ljudje, zato je v pospešitev tega cilja tvegal celo svoje življenje.

V uvodu svojega prevoda je pojasnil, kakšni so bili njegovi razlogi. »Prepovedati Sveto pismo v splošno govorjenem jeziku neogibno nakoplje Bogu izredno sramoto in škodi blaginji človeka. To je odkrito delo Satana in tistih, ki jih on nadzoruje. [. . .] Glede na to, da je Bog dal ljudem svojo Besedo v želji, da bi jo vsi razumeli in jo praktično uporabljali, človek, ki bi jo prepovedal v katerem koli jeziku, ne more imeti dobrega motiva.«

To je bila drzna izjava, saj jo je izrekel samo 18 let po tem, ko je indeks španske inkvizicije izrecno z zakonom prepovedal Biblijo »v kastilski romanščini [španščini] oziroma v katerem koli drugem ljudskem jeziku«. Jasno je, da Reina ni dovolil, da bi strah pred ljudmi zavrl njegovo ljubezen do resnice.

Reina pa si ni močno želel samo tega, da bi naredil Biblijo dostopno vsem špansko govorečim ljudem, ampak je hotel izdati tudi kar najtočnejši možni prevod. V uvodu je razložil, kakšne so prednosti neposrednega prevajanja iz izvirnih jezikov. Pojasnil je, da so se v latinsko Vulgato priplazile nekatere napake in ena od najočitnejših je bila odstranitev božanskega imena.

Božansko ime v španskih prevodih

Reina je uvidel, da bi se moralo Božje ime Jehova pojavljati v vsakem natančnem prevodu Biblije, tako kot se v izvirnih besedilih. Ni se želel ravnati po navadi, po kateri so božansko ime nadomeščali z nazivi, kot sta »Bog« in »Gospod«. V predgovoru k prevodu je pojasnil svoje razloge z značilno odkritostjo.

»Ime (Iehoua) smo ohranili zaradi najtehtnejših razlogov. Najprej zato, ker ga je moč, kjer koli se pojavlja v našem prevodu, podobno najti tudi v hebrejskem besedilu, poleg tega pa se nam je zdelo, da ga ne moremo izpustiti ali spremeniti, ne da bi pri tem zagrešili nezvestobo in svetoskrunstvo do Božjega zakona, ki zapoveduje, da se naj nič ne odvzame ali doda. [. . .] Navada [izpuščanja imena], ki jo je vpeljal Hudič, je vzniknila iz praznoverja sodobnih rabinov, ki so Njegovo sveto ime, čeprav trdijo da ga globoko spoštujejo, v resnici pokopali in s tem povzročili, da je Božje ljudstvo pozabilo ime, po katerem je Bog želel, da bi se ga ločilo od vseh drugih [. . .] bogov.«

Reinova hvalevredna želja, da bi poveličeval Božje ime, je imela daljnosežen vpliv. Vse do današnjih dni se je velika večina prevodov v španščini – tako katoliških kot protestantskih – ravnala po tem precedensu in vseskozi uporabljala božansko ime. Predvsem zahvaljujoč se Reinu lahko bralci skoraj vseh prevodov Biblije v španščini brez težav sprevidijo, da ima Bog osebno ime, ki ga ločuje od vseh drugih bogov.

Omembe vredno je tudi dejstvo, da je Jehovovo ime v hebrejščini na naslovni strani Reinove Biblije dobro vidno. Reina je posvetil svoje življenje plemeniti stvari, ohranjanju Božje Besede, s tem ko jo je naredil dostopno v jeziku, ki ga zna na milijone ljudi.