Glejte dlje od tega, kar vidite!

DOBER telesni vid je blagoslov. Večina ljudi bi v resnici dejala, da je le malo tega, kar imajo, bolj dragocenega. Vendar je apostol Pavel govoril o vidu, ki je kristjanom vreden celo več kot dober telesni vid. »Ne gledamo na to, kar se vidi, marveč na to, kar se ne vidi,« piše Pavel. (2. Korinčanom 4:18) To mora biti res prav poseben vid, da komu omogoča videti, česar se ne vidi! Imenujemo ga lahko duhovni vid 6/6.

Čemú ga potrebujemo

Kristjani v prvem stoletju so zares potrebovali takšen duhovni vid. Krščansko strežbo so opravljali pod številnimi pritiski. Pavel se je takole izrazil: »Od vseh strani pritiskajo na nas, pa nismo utesnjeni. Ne vidimo poti, pa jo še najdemo. Preganjajo nas, pa nismo zapuščeni. Ob tla nas mečejo, a nismo pobiti.« (2. Korinčanom 4:8, 9, EI)

Zvesti sledilci so kljub takšnim okoliščinam ostali trdni. S čvrsto vero v Boga so lahko rekli kot Pavel: »Ne izgubljamo srca; ali čeprav se zunanji naš človek pokončuje, pa se notranji obnavlja od dne do dne.« Kaj povzroča to dnevno obnovo? Pavel nadaljuje: »Kajti sedanja kratka in lahka stiska naša nam napravlja nad vse obilno večno množino slave, ko ne gledamo na to, kar se vidi, marveč na to, kar se ne vidi; zakaj to, kar se vidi, je začasno, a kar se ne vidi, je večno.« (2. Korinčanom 4:16–18)

Pavel je svoje duhovne brate in sestre spodbujal, naj ne dovolijo, da bi problemi, težave, preganjanje – kakršne koli nadloge že – zameglili pogled na pred nje postavljeno sijajno nagrado. Morali bi gledati dlje od trenutnih okoliščin in imeti oči uprte v srečni izid krščanske poti. Ravno to jim je pomagalo dnevno obnavljati njihovo odločenost, da se prebijejo v boju. Danes je za kristjane enako potrebno, da imajo takšen dober duhovni vid.

Na današnje nadloge glejte kot na trenutne!

Radi ali neradi, dnevno vidimo stvari, ki jih raje ne bi. Bežno se pogledamo v ogledalo in že si ne moremo kaj, da ne bi opazili nezaželenih lis in pomanjkljivosti telesa, znakov telesne nepopolnosti. Ko se zazremo v ogledalo Božje Besede, vidimo duhovne madeže in pomanjkljivosti na sebi in drugih. (Jakob 1:22–25) Ob prebiranju dnevnega časopisja ali gledanju televizije opazimo poročila o krivici, surovosti in tragediji, katera nas zbodejo v srce.

Satan bi nas rad s tem, kar vidimo, spravil v obup ali povzročil, da zaidemo na stransko pot in pričnemo omahovati v veri. Kako se lahko tega obvarujemo? Posnemati moramo zgled, ki ga je dal Jezus Kristus, kakor je to priporočal apostol Peter: »Kajti za to ste bili poklicani, ker je tudi Kristus trpel za vas in vam zapustil zgled, da hodite po sledovih njegovih.« (1. Petrov 2:21) Jezus je bil popoln zgled v vsakem pogledu krščanskega življenja.

Peter ga je označil za vzornika, pri tem pa posebej omenil njegovo trpljenje. Jezus je na zemlji zares veliko trpel. Ker je bil kot Jehovov »delovodja« prisoten pri ustvarjanju človeštva, je natančno poznal Božji namen z ljudmi. (Pregovori 8:30, 31) Zdaj pa je neposredno videl, kaj sta greh in nepopolnost naredila iz njih. Dnevno je videval človeške pomanjkljivosti in slabosti ter se moral z njimi ukvarjati. To je zanj morala biti preizkušnja. (Matevž 9:36; Marko 6:34)

Jezus je poleg nadlog drugih ljudi videl še svoje. (Hebrejcem 5:7, 8) Toda s popolnim duhovnim vidom je gledal dlje od njih in videl nagrado za značajnost, namreč povišanje v nesmrtno življenje. Takrat bo kot Mesijanski kralj imel prednost, da dvigne prizadeto človeštvo iz ponižujočega stanja nazaj k popolnosti, ki jo je Jehova namenil že od začetka. Oči je imel usmerjene na nevidne prihodnje obete, to pa mu je pomagalo ohraniti veselje v Božji službi kljub nadlogam, ki jih je videval iz dneva v dan. Pavel je kasneje pisal: »Za namenjeno mu veselje [je] pretrpel križ, ne meneč se za sramoto, in je sedel na desnico Božjega prestola.« (Hebrejcem 12:2)

Jezus ni nikoli dovolil, da bi ga nadloge in preizkuševalne okoliščine spravile v obup, ga zavedle na stransko pot ali v to, da bi omahoval v veri. Kot njegovi sledilci moramo hoditi tesno za njegovim brezhibnim zgledom. (Matevž 16:24)

Osredotočimo se na nevidne večne reči!

Pavel je v svojem govoru o tem, kaj je Jezusu omogočilo vztrajati, opozoril tudi na našo pot z besedami: »Vztrajno tecimo v tekmi, ki nas čaka. Uprimo oči v Jezusa, voditelja in dopolnitelja vere.« (Hebrejcem 12:1, 2, EI) Da, za uspešno in radostno hojo po krščanski poti moramo gledati dlje od stvari, ki so tik pred nami. Toda kako ,upremo oči‘ v Jezusa in kako nam bo to koristilo?

Jezus je na primer bil leta 1914 ustoličen za Kralja Božjega kraljestva in vlada iz nebes. Vsega tega naše dobesedne oči seveda ne vidijo. Vendar pa nam bo duhovni vid, če ,upremo oči‘ v Jezusa, pomagal videti, da je Jezus zdaj pripravljen na ukrepanje, s čimer bo končal današnjo hudo stvarnost ter Satana in demonske horde spravil v okove nedejavnosti. Če gledamo še dlje, nam bo duhovni vid razodel čudoviti novi svet, v katerem »smrti ne bode več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bode več; kajti prvo je prešlo«. (Razodetje 19:11–16; 20:1–3; 21:4)

Zatorej, zakaj ne bi, namesto da nas obremenjujejo začasne nadloge, s katerimi se moramo morda spoprijemati vsak dan, svojega pogleda osredotočili na stvari, ki so večne? Zakaj ne bi gledali z očmi vere dlje od bolezni in pohlepa na tej onesnaženi zemlji, ter videli raj, poseljen z zdravimi, srečnimi in ljubeznivimi ljudmi? Zakaj ne bi gledali dlje od naših pomanjkljivosti, tako telesnih kot duhovnih, in se videli za vedno osvobojene od njih po zaslugi Kristusove odkupne žrtve? Zakaj ne bi gledali dlje od prelite krvi, ki so jo za seboj pustili vojna, kriminal in nasilje, in videli novovstale posameznike, ki se poučujejo o Jehovovem miru in pravičnosti?

,Upreti oči‘ v Jezusa zraven tega zajema tudi to, da svoj duhovni vid osredotočimo na vse, kar je Kraljestvo, čeprav nevidno, že izpolnilo med Božjim ljudstvom na zemlji: enotnost, mir, ljubezen, bratsko naklonjenost in duhovno blaginjo. Neka kristjanka v Nemčiji je potem, ko si je ogledala videokaseto United by Divine Teaching, zapisala: »Ta videokaseta mi bo pomagala, da bom z vsako situacijo trdneje ohranjala v mislih, kako številni kristjani in kristjanke po vsem svetu v tem trenutku zvesto služijo Jehovu – in to kljub javnemu nasprotovanju. Kako dragocena je bratovska enotnost v svetu nasilja in sovraštva!«

Ali tudi vi »vidite«, da na vaši strani stojijo Jehova, Jezus, zvesti angeli in milijoni sokristjanov? Če da, potem se ne boste pretirano ukvarjali s ,skrbjo tega sveta‘, ki bi vas lahko pogreznila v malodušje in povzročila, da bi v krščanski službi ostali »brez sadu«. (Matevž 13:22) Zato ,uprite oči‘ v Jezusa tako, da usmerite svoje duhovne oči na Božje ustanovljeno Kraljestvo in njegove blagoslove, tako sedanje kot prihodnje.

Živite, da bi videli nevidno!

Med Božjim večnim novim svetom in današnjim propadajočim starim svetom obstaja ostro nasprotje. To videč bi morali biti spodbujeni, da se vedemo tako, da bomo šteti za vredne dobesedno doživeti reči, ki jih lahko danes vidimo le z očmi vere. Ob vstajenju bodo številni obujeni komaj verjeli svojim očem, ko bodo videli pravično rajsko zemljo, tako drugačno od sveta pred njihovo smrtjo. Zamislimo si naše veselje ob tem, ko jih bomo živi lahko pozdravili ter jim razložili Božja storjena dela! (Primerjaj Joel 2:21–27.)

Da, kako zelo dragocen je dober duhovni vid in kako življenjsko pomembno ga je ohraniti ostrega! To lahko storimo tako, da redno osebno preučujemo Biblijo, obiskujemo krščanske shode, z drugimi govorimo o biblijsko utemeljenem upanju in predvsem tako, da molimo za božje vodstvo. To bo ohranilo naš duhovni vid oster in jasen, s čimer bomo lahko gledali dlje od tega, kar vidimo!