Ljubezen premaguje neprimerno ljubosumnost
»Ljubezen ni nevoščljiva [ljubosumna, NW].« (1. KORINČANOM 13:4)
1., 2. a) Kaj je Jezus rekel učencem o ljubezni? b) Ali je mogoče biti hkrati ljubezniv ter ljubosumen, in zakaj odgovarjate tako?
LJUBEZEN je razpoznavni znak resničnega krščanstva. Jezus Kristus je namreč dejal: »V tem spoznajo vsi, da ste moji učenci, ako imate ljubezen drug do drugega.« (Janez 13:35) Apostol Pavel pa je po navdihnjenju pojasnil, kako bi morala ljubezen vplivati na krščanske odnose. Tako je med drugim napisal: »Ljubezen ni nevoščljiva [ljubosumna, NW].« (1. Korinčanom 13:4)
2 S temi besedami je Pavel meril na neprimerno ljubosumnost. Sicer ne bi isti občini rekel: »Do vas čutim nekakšno božjo ljubosumnost.« (2. Korinčanom 11:2, EI) Možje, ki so na občino kvarno vplivali, so namreč v njem zbudili »božjo ljubosumnost«. In prav to ga je potem navedlo, da je korintskim kristjanom napisal drugo navdihnjeno pismo, ki je bogato ljubečih nasvetov. (2. Korinčanom 11:3-5)
Ljubosumnost med kristjani
3. Kako je med korintskimi kristjani prišlo do problema, povezanega z ljubosumnostjo?
3 Pavel je v svojem prvem pismu Korinčanom moral rešiti problem, zaradi katerega ti novi kristjani niso mogli shajati drug z drugim. Določene može so namreč poveličevali in se ‚napihovali, vneti za enega zoper drugega‘. Vse to pa je vodilo do razdorov v občini, saj so eni govorili: »Jaz sem Pavlov«, a drugi: »Jaz pa Apolov«, tretji pa spet: »Jaz pa Kefov.« (1. Korinčanom 1:12; 4:6) Apostol Pavel se je pod vodstvom svetega duha dokopal do korenine problema. Ugotovil je, da so Korinčani ravnali kakor meseno misleči ljudje, ne pa kot ‚duhovni‘ ljudje. Zato je napisal: »Še [ste] meseni. Kajti kjer je med vami zavist [ljubosumnost, NW] in prepir, niste li meseni in ne postopate li po človeški?« (1. Korinčanom 3:1-3)
4. S katero ponazoritvijo je Pavel skušal pomagati svojim bratom, da bi drug na drugega začeli pravilno gledati, in kaj se lahko iz tega naučimo mi?
4 Pavel je tako Korinčanom pomagal, da so na talente in sposobnosti nekaterih v občini začeli pravilno gledati. Vprašal jih je: »Kdo ti namreč more dati prednost? Kaj imaš, česar bi ne bil prejel? Kaj se ponašaš, kakor bi ne bil prejel, če si pa prejel?« (1. Korinčanom 4:7, EI) V Prvem listu Korinčanom, 12. poglavju, je tudi pojasnil, da je s člani občine podobno kakor z našimi različnimi telesnimi udi, kot so roka, oko in uho. Opozoril je, da nam je Bog te ude naredil tako, da skrbijo drug za drugega. Napisal je tudi: »Če je en ud v slavi, se vesele ž njim vsi udje.« (1. Korinčanom 12:26) To načelo bi morali v medsebojnih odnosih udejanjati vsi današnji Božji služabniki. Nikakor ne bi smeli biti ljubosumni na koga drugega zaradi njegove naloge ali dosežkov v Božji službi, temveč bi se morali skupaj z njim tega veseliti.
5. Kaj odkriva Jakobov list 4:5 in kako resnico teh besed osvetljujejo Pisma?
5 To je vsekakor lažje reči, kakor pa narediti. Biblijski pisec Jakob nas namreč spominja, da v vsakem grešnem človeku prebiva »nagnjenje k zavisti«. (Jakob 4:5, NW) Tako je tudi do prve človeške smrti prišlo zato, ker je Kajn popustil svoji neprimerni ljubosumnosti. Tudi Filistejci so Izaka preganjali zato, ker so mu zavidali njegov vse večji uspeh. Rahela je bila ljubosumna na sestrino rodovitnost. Jakobovi sinovi so bili ljubosumni na mlajšega brata Jožefa zaradi naklonjenosti, ki jo je užival. Mirjam pa je bila očitno ljubosumna na svojo neizraelsko svakinjo. A Korah, Datan in Abiram so iz zavisti skovali zaroto proti Mojzesu in Aronu. Kralja Savla pa je začela razjedati ljubosumnost zaradi Davidovih vojaških uspehov. In prav gotovo je ljubosumnost bila tudi tista, ki je Jezusove učence navedla, da so se znova in znova prepirali, kdo med njimi je največji. Eno je gotovo: vsak nepopoln človek ima v sebi vsaj nekaj grešne »nagnjenosti k zavisti«. (1. Mojzesova 4:4-8; 26:14; 30:1; 37:11; 4. Mojzesova 12:1, 2; 16:1-3; Psalm 106:16; 1. Samuelova 18:7-9; Matevž 20:21, 24; Marko 9:33, 34; Lukež 22:24)
V občini
6. Kako lahko svoje nagnjenje k zavisti nadzirajo starešine?
6 Vsi kristjani se morajo varovati zavisti in neprimerne ljubosumnosti; tudi starešinstva, ki so postavljena za to, da skrbijo za občine Božjega ljudstva. Tako starešina, če je ponižen, ne bo skušal častihlepno zasenčiti drugih. Drugi pa se bodo, če ima določen starešina izjemne organizatorske ali govorniške sposobnosti, tega veselili, na to bodo gledali kot na blagoslov za občino. (Rimljanom 12:15, 16) Morda neki brat dobro napreduje, kar dokazuje, da v svojem življenju odseva sadove Božjega duha. Starešine bi morali paziti, da ne bi, ko tehtajo njegove sposobnosti, povečevali manjših slabosti, da bi s tem opravičili, zakaj ga niso predlagali za službenega pomočnika ali starešina. S tem bi pokazali, da jim manjka ljubezni in razumnosti.
7. Do kakšnega problema lahko pride, ko kak kristjan dobi kakšno teokratično nalogo?
7 Tudi če kdo dobi kakšno teokratično nalogo ali je duhovno blagoslovljen, bi se drugi v občini morali varovati zavisti. Kakšna sposobna sestra, denimo, ima morda na krščanskih shodih prikaz večkrat kot druga. In pri nekaterih sestrah lahko to izzove ljubosumnost. Bržkone je do podobnega problema prišlo tudi med Evodijo in Sintiho v filipski občini. Danes potrebujejo takšne ženske morda dobrohotno spodbudo starešin, naj bodo ponižne in »enih misli v Gospodu«. (Filipljanom 2:2, 3; 4:2, 3)
8. Do kakšnih grešnih del lahko vodi ljubosumnost?
8 Morda kak kristjan ve, kakšne napake je ta, ki je bil zdaj blagoslovljen s prednostmi v občini, naredil v preteklosti. (Jakob 3:2) In morda ga bo iz ljubosumnosti zamikalo, da bi o njih govoril drugim ter s tem sprožil dvom glede tega, ali je sploh prav, da je dobil to nalogo v občini. Vendar bi to bilo v nasprotju z ljubeznijo, ki »pokriva grehov obilost«. (1. Petrov 4:8) Ljubosumno govorjenje lahko skali mir v občini. »Če [. . .] imate grenko zavist [ljubosumnost, NW] in sebičnost v srcu svojem,« je svaril učenec Jakob, »nikar se ne hvalite in ne lažite zoper resnico! To ni modrost, ki prihaja od zgoraj, ampak zemeljska, živalska, vražja.« (Jakob 3:14, 15)
V družini
9. Kako lahko zakonci nadzirajo občutke ljubosumnosti?
9 Zaradi neprimerne ljubosumnosti razpade mnogo zakonov. Prav gotovo ni ljubeznivo od zakonca, če premalo zaupa svojemu partnerju. (1. Korinčanom 13:7) Spet pa je lahko kdo od partnerjev neobčutljiv za občutke ljubosumnosti pri drugem. Žena, na primer, je morda ljubosumna, ker je mož pozoren še do katere druge. Ali pa se ljubosumnost loti moža, morda zaradi časa, ki ga žena porabi za to, da skrbi za kakšnega sorodnika, ki potrebuje pomoč. Iz sramu zaradi takšnih občutkov so ti zakonci morda raje tiho in svojo vznemirjenost kažejo na način, ki problem le še bolj zaplete. Toda namesto tega se mora ljubosumni zakonec pogovoriti in biti pošten glede svojih čustev. Drugi zakonec pa mora pokazati razumnost in prizadetemu zagotoviti, da ga ima še vedno rad. (Efežanom 5:28, 29) Nemara bo treba, da bosta občutke ljubosumnosti skupaj pomirila in se ogibala okoliščin, ki bi jih lahko znova priklicale. Tako bo krščanski nadzornik morda moral svoji ženi pomagati razumeti, da se za nasprotni spol v občini zmerno in primerno zanima zato, da bi izpolnil svojo nalogo pastirja Božje črede. (Izaija 32:2) Seveda pa bi moral starešina paziti, da ne bi nikoli dal upravičenega razloga za ljubosumnost. To pa vsekakor zahteva uravnovešenost. Poskrbeti mora, da si vzame čas tudi za utrjevanje svoje zakonske zveze. (1. Timoteju 3:5; 5:1, 2)
10. Kako lahko starši pomagajo svojim otrokom, da so kos občutkom ljubosumnosti?
10 Tudi starši morajo pomagati svojim otrokom, da bodo razumeli, kakšna je neprimerna ljubosumnost. Otroci se namreč večkrat spričkajo, kar se kaj hitro prelevi v pretep. In pogosto je glavni razlog vsega prav ljubosumnost. Vseh otrok se pač ne da enako vzgajati, saj se njihove potrebe razlikujejo. Poleg tega morajo otroci tudi razumeti, da ima vsak od njih svoje kreposti in slabosti. Če pa se enega od otrok stalno spodbuja, naj dela tako kot nekdo drugi, se v tem prvem lahko razvije zavist, v onem drugem pa ponos. Zato bi morali starši svoje otroke naučiti, da bodo svoje napredovanje znali meriti z zgledi iz Božje Besede, ne pa z medsebojnim tekmovanjem. V Bibliji piše takole: »Nikar ne iščimo prazne slave s tem, da drug drugega izzivamo in drug drugemu zavidamo.« Namesto tega »naj [vsakdo] presodi svoje ravnanje in tako bo pridržal lastno hvalo zase, ne pa da bi se primerjal z drugim«. (Galatom 5:26; 6:4; oboje EI) Najpomembnejše pa je, da krščanski starši otrokom pomagajo z rednim biblijskim poukom in pri tem osvetlijo dobre in slabe zglede iz Božje Besede. (2. Timoteju 3:15)
Zgledi premagovanja ljubosumnosti
11. Kako je bil Mojzes dober zgled tega, kako obvladovati ljubosumnost?
11 V nasprotju z oblastiželjnimi voditelji tega sveta je bil ,Mojzes zelo krotak, bolj ko vsi ljudje, ki so bili na zemlji‘. (4. Mojzesova 12:3) Sčasoma je za Mojzesa samega postalo pretežko voditi Izraelce. Jehova je zato s svojim duhom deloval še na 70 drugih Izraelcev ter jih tako usposabljal, da so pomagali Mojzesu. In ko sta nekoč dva od teh mož začela prerokovati, je Jozue menil, da to ni prav ter da s tem podcenjujeta Mojzesov vodilni položaj. Moža je hotel ustaviti, a je Mojzes ponižno sklenil: »Kaj si tako vnet [ljubosumen, NW] zame? O da bi vse ljudstvo GOSPODOVO bili proroki, da bi GOSPOD dal duha svojega nadnje!« (4. Mojzesova 11:29) Tako je, Mojzes je bil srečen, kadar so drugi dobili službene prednosti. Ni si ljubosumno želel slave.
12. Kaj je Jonatanu pomagalo, da se je ognil občutkom ljubosumnosti?
12 Dober zgled tega, kako ljubezen prevlada nad morebitnimi neprimernimi občutki ljubosumnosti, je Jonatan, sin izraelskega kralja Savla. Jonatan naj bi zasedel prestol svojega očeta. Toda Jehova je za naslednjega kralja izbral Davida, Jesejevega sina. Mnogi bi bili na Jonatanovem mestu ljubosumni na Davida in bi nanj gledali kot na tekmeca. Toda ljubezen do Davida je Jonatana obvarovala, da mu takšni občutki niso nikoli zagospodovali. Zato je David, ko je zvedel za njegovo smrt, lahko rekel: »Žal mi je tebe, brat moj Jonatan; drag si mi bil jako! Divna mi je bila ljubezen tvoja, bolj nego žená ljubezen.« (2. Samuelova 1:26)
Najodličnejša zgleda
13. Kdo je, ko gre za ljubosumnost, najboljši zgled in zakaj?
13 Bog Jehova je najodličnejši zgled osebe, ki obvladuje celo primerno ljubosumnost. Nad tovrstnimi občutki ima popoln nadzor. Vsak mogočen izraz božje ljubosumnosti je vedno v harmoniji z Božjo ljubeznijo, pravico in modrostjo. (Izaija 42:13, 14)
14. Kakšen zgled je v nasprotju s Satanom dal Jezus?
14 Drugi odličen zgled osebe, ki zna obvladovati ljubosumnost, pa je Božji ljubljeni Sin, Jezus Kristus. »Čeravno je obstajal v Božji podobi, ni nikdar pomislil na polastitev, da bi namreč moral postati enak Bogu.« (Filipljanom 2:6, NW) Kako drugače je to od poti, ki jo je ubral častihlepni angel, ki je postal Satan Hudič! Kakor si je ‚babilonski kralj‘ ljubosumno želel biti ‚enak Najvišjemu‘, tako je ravnal tudi Satan in se je kot bog postavil Jehovu za tekmeca. (Izaija 14:4, 14; 2. Korinčanom 4:4) Skušal je celo Jezusa pripraviti do tega, da bi ‚padel predenj in ga molil‘. (Matevž 4:9) Vendar Jezusa ni moglo prav nič odvrniti od njegove ponižne podložnosti Jehovovi suverenosti. V nasprotju s Satanom »je [samega sebe] izpraznil in je nase vzel podobo hlapca in postal enak človeku; in po zunanjosti spoznan za človeka, se je ponižal in je bil pokoren do smrti, smrti pa na križu«. Jezus je popolnoma zavrnil Hudičevo pot ponosa in ljubosumnosti ter s tem potrdil Očetovo upravičenost vladanja. Bog je Jezusa za njegovo zvestobo »visoko povišal in mu podelil ime, ki je nad vsako ime; da se naj v imenu Jezusa pripogiblje vsako koleno teh, ki so v nebesih in na zemlji in pod zemljo, in vsak jezik pripoznava, da Jezus Kristus je Gospod, v slavo Boga Očeta«. (Filipljanom 2:7-11)
Obvladovanje lastne ljubosumnosti
15. Zakaj moramo paziti, da brzdamo naše občutke ljubosumnosti?
15 Kristjani smo v nasprotju z Bogom in Kristusom nepopolni. Ker smo grešni, tu in tam morda ravnamo, kot nam narekuje grešna ljubosumnost. Zato je pomembno, da ne dovolimo, da bi nas ljubosumnost navedla na kritiziranje katerega od sočastilcev zaradi manjše napake ali namišljenega greha, temveč da globoko razmišljamo o tehle navdihnjenih besedah: »Ne bodi prepravičen in ne kaži se modrega čez mero: zakaj bi se pogubljal?« (Propovednik 7:16)
16. Kakšen dober nasvet glede ljubosumnosti je v eni od starejših izdaj te revije?
16 The Watch Tower, 15. marec 1911, je glede ljubosumnosti takole svaril: »Vsekakor bi morali biti za Gospodovo stvar zelo vneti, zelo ljubosumni, toda hkrati se moramo tudi prepričati, ali se nas določena stvar tiče ali ne. Razmisliti bi morali, ali se morda ne ‚mešamo v tuja opravila‘. Poleg tega bi morali razmisliti, ali ni to morda nekaj, s čimer naj bi se ukvarjali starešine, in ali je ali ni naša dolžnost, da gremo k starešinam. Vsi bi morali imeti veliko ljubosumnosti za Gospodovo stvar in delo, toda zelo naj bi pazili, da ta ne bi bila grenka [. . .], drugače rečeno, paziti bi morali, da to ni ljubosumnost na drugega, temveč ljubosumnost za drugega, v njegovo korist in dobro.« (1. Petrov 4:15)
17. Kako se lahko ognemo grešnim delom ljubosumnosti?
17 Kako pa se kristjani lahko ogibamo ponosa, ljubosumnosti in zavisti? Rešitev je v tem, da dovolimo Božjemu svetemu duhu, da svobodno veje v našem življenju. Zato moramo na primer prositi zanj, pa tudi za pomoč pri odsevanju njegovih dobrih sadov. (Lukež 11:13) Obiskovati moramo tudi krščanske shode, ki se začenjajo z molitvijo in nad katerimi počivata Božji duh in blagoslov. Poleg tega pa moramo tudi preučevati Biblijo, ki je navdihnjena od Boga. (2. Timoteju 3:16) Hkrati moramo sodelovati pri oznanjevanju Kraljestva, ki se prav tako opravlja po moči Jehovovega svetega duha. (Dejanja 1:8) Tudi če pomagamo sokristjanom v stiski, dovolimo Božjemu svetemu duhu, da vpliva na nas. (Izaija 57:15; 1. Janezov 3:15-17) Skratka, če bomo z vso vnemo spolnjevali te krščanske obveznosti, nas bo to ščitilo pred grešno ljubosumnostjo, kajti Božja Beseda pravi: »Po Duhu živite, in poželenja mesa ne boste izpolnjevali.« (Galatom 5:16)
18. Zakaj se nam ne bo treba vedno bojevati z neprimernimi občutki ljubosumnosti?
18 Prva na seznamu sadov Božjega svetega duha je ljubezen. (Galatom 5:22, 23) Zato nam bo to, če bomo ljubili, že zdaj pomagalo nadzirati grešna nagnjenja. Kaj pa v prihodnosti? Milijoni Jehovovih služabnikov imajo upanje, da bodo živeli v prihajajočem zemeljskem raju, kjer se bodo lahko veselili tega, da bodo dosegli človeško popolnost. V tem novem svetu pa bo prevladovala ljubezen in nihče več ne bo popustil neprimernim občutkom ljubosumnosti, saj bo »tudi stvarstvo samo rešeno iz sužnjevanja minljivosti v svobodo slave otrok Božjih«. (Rimljanom 8:21)
Iztočnice za razmišljanje
◻ Katero prispodobo je uporabil Pavel, da bi pomagal odpraviti ljubosumnost?
◻ Kako lahko ljubosumnost kali mir v občini?
◻ Kako lahko starši poučijo otroke, da bodo znali biti kos ljubosumnosti?
◻ Kako se lahko ognemo grešnim delom ljubosumnosti?
[Slika na strani 16]
Ne dovolite, da ljubosumnost skali mir v občini
[Slika na strani 17]
Starši lahko poučijo svoje otroke, da bodo znali biti kos občutkom ljubosumnosti