Ljubosumnost za čisto čaščenje Jehova
»GOSPOD, čigar ime je Gorečnik [Ljubosumni, NW], je goreč [ljubosumen, NW] Bog.« (2. MOJZESOVA 34:14)
1. Katera je Božja prevladujoča lastnost in kako je povezana z njegovo ljubosumnostjo?
JEHOVA sam zase pravi, da je »ljubosumen Bog«. Morda se čudite zakaj, beseda »ljubosumnost« ima namreč negativne konotacije. No, Božja prevladujoča lastnost je vsekakor ljubezen. (1. Janezov 4:8) In potemtakem je vsakršna njegova ljubosumnost prav gotovo samo v dobro človeštva. Videli bomo celo, da je Božja ljubosumnost nujna za mir in harmonijo v vesolju.
2. Kako vse med drugim prevajajo hebrejske besede za »ljubosumnost«?
2 Sorodne hebrejske besede za »ljubosumnost« se v Hebrejskih spisih pojavljajo več kot 80-krat. In skoraj v polovici primerov se nanašajo na Boga Jehova. G. H. Livingston pojasnjuje: »Kadar se pojem ljubosumnosti nanaša na Boga, nima konotacije izkrivljenega čustva, temveč izraža vztrajnost pri izključnem čaščenju Jehova.« (The Pentateuch in Its Cultural Environment) Tako New World Translation ta hebrejski samostalnik tu in tam prevaja z »vztrajanje pri izključni vdanosti«. (Ezekiel 5:13) Pravilna prevoda pa sta še »gorečnost« oziroma »vnema« (NW). (Psalm 79:5; Izaija 9:7)
3. Kako vse lahko ljubosumnost včasih prispeva k dobremu?
3 Človek je bil pravzaprav že ustvarjen z zmožnostjo, da je ljubosumen. Toda ker je človeštvo postalo grešno, se je ljubosumnost popačila. Kljub temu pa človeška ljubosumnost lahko prispeva tudi k dobremu. Človeka lahko navede, da obvaruje ljubljeno osebo pred čim slabim. Poleg tega je prav, da ljudje kažemo ljubosumnost tudi za Jehova in njegovo čaščenje. (1. kraljev 19:10) Da pa bi se to ljubosumnost za Jehova pravilno razumelo, se ta hebrejski samostalnik lahko prevaja tudi z »ne trpeti nikakršnega tekmovanja« z Jehovom. (2. kraljev 10:16, NW)
Zlato tele
4. Katera zapoved v zvezi s pravično ljubosumnostjo je bila v Božji Postavi dani Izraelu še zlasti opazna?
4 Zgled takšne pravične ljubosumnosti je dogodek, ki se je odigral po tem, ko so Izraelci na Sinaju dobili Postavo. Izraelci so bili že prej večkrat posvarjeni, naj ne častijo bogov, ki so jih naredili ljudje. Tako jim je Jehova rekel: »Jaz, Jehova, tvoj Bog, sem Bog, ki si pridržujem izključno vdanost [ali ,ljubosumen (goreč) Bog; Bog, ki ne trpi tekmecev‘].« (2. Mojzesova 20:5, NW, podčrtna opomba; primerjaj 2. Mojzesova 20:22, 23; 22:20; 23:13, 24, 32, 33.) Jehova je nato z Izraelci sklenil zavezo in jim obljubil, da jih bo pripeljal v Obljubljeno deželo. (2. Mojzesova 23:22, 31) Ljudstvo pa je odvrnilo: »Storiti hočemo vse, kar je govoril GOSPOD, in pokorni bodemo.« (2. Mojzesova 24:7)
5., 6. a) Kakšen resen greh so zakrivili Izraelci, ko so taborili pod Sinajem? b) Kako so Jehova in njegovi zvestovdani častilci ob Sinaju pokazali pravično ljubosumnost?
5 Kljub temu pa so Izraelci nedolgo zatem grešili zoper Boga. Taborili so še ob vznožju Sinaja, ko se je to zgodilo. Mojzes je bil, da bi od Boga dobil nadaljnja navodila, kar nekaj dni na gori, zato je ljudstvo medtem pritiskalo na njegovega brata Arona, naj naredi boga. Aron je popustil ljudem. Iz zlata, ki so ga prinesli, jim je naredil tele. In za tega malika so potem trdili, da predstavlja Jehova. (Psalm 106:20) Že naslednji dan so mu darovali žrtve, »se poklanjali pred njim« in se nato »zabavali« (EI). (2. Mojzesova 32:1, 4, 6, 8, 17-19)
6 Mojzes je prišel z gore, ravno ko so Izraelci praznovali. In ko je videl, kako sramotno se vedejo, je zaklical: ‚Kdo je GOSPODU na strani?‘ (2. Mojzesova 32:25, 26) Nato je Levijevim sinovom, ki so pristopili k njemu, naročil, naj vzamejo meč ter usmrtijo te malikovalske uživače. Pobili so kakih 3000 s krivdo obloženih sobratov in s tem pokazali ljubosumnost za Božje čisto čaščenje. Jehova je to njihovo dejanje podprl in udaril s kugo še tiste, ki so preživeli. (2. Mojzesova 32:28, 35) Nato pa je ponovil zapoved: »Drugemu bogu se ne smeš poklanjati, zakaj GOSPOD, čigar ime je Gorečnik [Ljubosumni, NW], je goreč [ljubosumen, NW] Bog.« (2. Mojzesova 34:14)
Baal-peor
7., 8. a) Kako so mnogi Izraelci zabredli v grobo malikovalstvo povezano z Baal-peorjem? b) Kako se je končala Jehovova šiba?
7 Štirideset let pozneje, ko je bil Izrael tik pred tem, da vstopi v Obljubljeno deželo, pa so privlačne Moabke in Madianke zvabile mnogo Izraelcev, da so sprejeli njihovo gostoljubnost. Morali bi zavrniti takšno druženje s častilci krivih bogov. (2. Mojzesova 34:12, 15) Namesto tega pa so šli kakor »vol v klalnico«, nečistovali z ženskami in se skupaj z njimi klanjali Baal-peorju. (Pregovori 7:21, 22; 4. Mojzesova 25:1-3)
8 Jehova je nadnje poslal šibo, da bi z njo pobil vse, ki so sodelovali v tem sramotnem kultu spolnosti. Hkrati pa je nedolžnim Izraelcem zapovedal, naj pobijejo vse s krivdo obložene sobrate. Tako je nekoč, ko je eden od izraelskih knezov, ki mu je bilo ime Simri, v svoj šotor predrzno pripeljal madiansko princeso, da bi z njo imel spolne odnose, bogaboječi duhovnik Pinehas, videč to, pri priči usmrtil ta nemoralni par. S tem je bila šiba ustavljena, Bog pa je objavil: »Pinehas [. . .] je odvrnil jezo mojo od sinov Izraelovih; med njimi je pokazal isto ljubosumno jezo, ki je gnala mene, zato v svojem ljubosumju nisem pokončal Izraelcev.« (4. Mojzesova 25:11, The New English Bible) Narod je bil sicer obvarovan pred uničenjem, vseeno pa je umrlo najmanj 23.000 Izraelcev. (1. Korinčanom 10:8) Zapravili so si upanje, ki so ga tako dolgo negovali, upanje, da bodo vstopili v Obljubljeno deželo.
Svarilna lekcija
9. Kaj je zadelo izraelsko in judovsko ljudstvo, ker ni bilo ljubosumno za čisto čaščenje Jehova?
9 Izraelci so na žalost kmalu pozabili na ti lekciji. Niso dokazali ljubosumnosti za Jehovovo čisto čaščenje. »S podobami malikov svojih so razvneli gorečnost [ljubosumnost, NW, Božjo].« (Psalm 78:58) In rezultat je bil, da je Jehova dovolil Asircem, da so leta 740 pr. n. š. deset izraelskih rodov odpeljali v ujetništvo. Podobno sta bila kaznovana tudi preostala rodova, Judovo kraljestvo, ko je leta 607 pr. n. š. bilo uničeno njegovo glavno mesto Jeruzalem. Veliko je bilo pobitih, preživele pa so kot ujetnike odpeljali v Babilon. Kako svarilen zgled za vse današnje kristjane! (1. Korinčanom 10:6, 11)
10. Kaj se bo zgodilo z neskesanimi malikovalci?
10 Kar tretjina zemeljskega prebivalstva – kakih 1900 milijonov – se danes izpoveduje za kristjane. (1994 Britannica Book of the Year) Toda večina teh pripada cerkvam, ki pri svojem bogočastju uporabljajo ikone, podobe in križe. Jehova ni prizanesel svojemu lastnemu ljudstvu, ki ga je s svojim malikovalstvom dražilo k ljubosumnosti. In prizanesel ne bo niti tistim, ki se izpovedujejo za kristjane, pa ga častijo s predmeti. Jezus Kristus je namreč dejal: »Bog je duh, in kateri ga molijo [častijo, NW], morajo moliti [častiti, NW] v duhu in resnici.« (Janez 4:24) Poleg tega Biblija svari kristjane, naj se varujejo malikovalstva. (1. Janezov 5:21) Neskesani malikovalci so namreč prišteti k tistim, ki ne bodo podedovali Božjega kraljestva. (Galatom 5:20, 21)
11. Kako lahko kristjan, ne da bi se klanjal pred kakim malikom, malikuje in kaj lahko pomaga ogniti se takšnemu malikovalstvu? (Efežanom 5:5)
11 Pravi kristjan se prav gotovo nikoli ne bi klanjal maliku. Toda ogibati se mora vsega, kar ima Bog za malikovalsko, nečisto in grešno. Biblija denimo svari: »Morite [. . .] ude svoje, ki so na zemlji: nesramnost, nečistost, strast, hudo poželenje in lakomnost, ki je malikovanje, zavoljo katerih grehov prihaja jeza Božja nad sinove nepokorščine.« (Kološanom 3:5, 6) Če hočemo poslušati te besede, moramo torej zavračati nemoralno vedenje. Poleg tega se moramo ogibati zabave, ki zbuja nečisto poželenje po spolnosti. Kristjani ne zadovoljujejo takšnih poželenj, temveč so ljubosumni za Božje čisto čaščenje.
Poznejši zgledi pobožne ljubosumnosti
12., 13. Kako je Jezus dal odličen zgled ljubosumnosti za Božje čisto čaščenje?
12 Najodličnejši zgled človeka, ki je kazal ljubosumnost za Božje čisto čaščenje, je bil Jezus Kristus. Bilo je v prvem letu njegove službe, ko je videl, kako pohlepni trgovci kupčujejo na tempeljskem dvorišču. Morda so judovskim obiskovalcem menjalci prišli prav, da so lahko zamenjali svojo tujo valuto za denar, s katerim so lahko plačali tempeljski davek. Poleg tega so potrebovali tudi ptice in druge živali, da so lahko darovali žrtve, ki jih je zahtevala Božja Postava. Vendar bi morali takšne kupčije opravljati zunaj tempeljskih dvorišč. Še hujše pa je, da so trgovci očitno te verske potrebe svojih bratov izkoristili in jim za kupljeno preveč zaračunavali. Zato je Jezus poln ljubosumnosti za Božje čisto čaščenje izgnal z bičem ovce ter vole iz templja, prevrnil mize menjalcem in rekel: »Ne delajte iz hiše Očeta mojega hiše trgovske.« (Janez 2:14-16) S tem je Jezus izpolnil besede iz Psalma 69:9: »Gorečnost [ali ,ljubosumnost‘, Byington] za hišo tvojo me je razjedla.«
13 Tri leta pozneje je Jezus v Jehovovem templju spet zagledal pohlepne trgovce, kako kupčujejo. Ali ga je tudi tokrat očistil? Njegova ljubosumnost za Božje čisto čaščenje je bila zdaj ravno tako močna kakor takrat, ko je začel svojo službo. Izgnal je prodajalce in kupce, nato pa za to svoje ukrepanje navedel še močnejši razlog kot prvič. Rekel je: »Mar ni pisano: ‚Dom moj naj se imenuje dom molitve vsem narodom‘? A vi ste naredili iz njega razbojniško jamo.« (Marko 11:17) Kako sijajen zgled vztrajnosti v pobožni ljubosumnosti!
14. Kako bi morala na nas vplivati Jezusova ljubosumnost za čisto čaščenje?
14 Osebnost zdaj oslavljenega Gospoda Jezusa Kristusa se od takrat ni prav nič spremenila. (Hebrejcem 13:8) Danes, v tem 20. stoletju, je prav toliko ljubosumen za čisto čaščenje Očeta, kolikor je bil takrat, ko je bil na zemlji. To je razvidno iz njegovih sporočil sedmim občinam, ki so zapisana v knjigi Razodetje in imajo danes, v ‚Gospodovem dnevu‘, še večjo veljavo. (Razodetje 1:10; 2:1–3:22) Tako je apostol Janez v videnju videl oslavljenega Jezusa Kristusa, ki je imel ‚oči kakor plamen ognja‘. (Razodetje 1:14) To kaže, da Kristusovim očem nič ne uide, ko pregleduje, ali so občine še vedno čiste in primerne za Jehovovo službo. Današnji kristjani morajo zato ohraniti v mislih Jezusovo svarilo, naj ne skušajo služiti dvema gospodarjema, Bogu in bogastvu. (Matevž 6:24) Jezus je namreč pridobitniškim članom laodikejske občine naročil: »Ker [. . .] nisi ne vroč ne mrzel ampak mlačen, sem na tem, da te izpljunem iz svojih ust. [. . .] Bodi [. . .] goreč in se spreobrni.« (Razodetje 3:14-19, EI) Postavljeni občinski starešine bi zato morali z besedo in zgledom pomagati sovernikom, da se ognejo zanki pridobitništva. Poleg tega morajo čredo zaščititi tudi pred moralno pokvarjenostjo tega k spolnosti naravnanega sveta. Hkrati pa Božje ljudstvo ne bi smelo v občini dopuščati nikakršnega Jezabelinega vpliva. (Hebrejcem 12:14, 15; Razodetje 2:20)
15. Kako je apostol Pavel posnemal Jezusa v ljubosumnosti za Jehovovo čaščenje?
15 Apostol Pavel je posnemal Kristusa. Tako je novokrščenim kristjanom, da bi jih zaščitil pred duhovno nezdravimi vplivi, rekel: »Do vas čutim nekakšno božjo ljubosumnost.« (2. Korinčanom 11:2, EI) Pavla je pred tem njegova ljubosumnost za čisto čaščenje že navedla, da je tej isti občini dal navodilo, naj izobči neskesanega nečistnika, ki jo je skrunil. To navdihnjeno navodilo, ki ga je takrat dal Pavel, je v veliko pomoč tudi današnjim starešinam, ki si prizadevajo, da bi več kot 75.500 občin Jehovovih prič ostalo čistih. (1. Korinčanom 5:1, 9-13)
Božja ljubosumnost koristi Jehovovemu ljudstvu
16., 17. a) Kakšno stališče so pokazali drugi narodi, ko je Bog kaznoval staro Judovo ljudstvo? b) Kako je Jehova po 70-ih letih ujetništva Judov pokazal svojo ljubosumnost za Jeruzalem?
16 Ko je Bog dovolil, da so bili Judje za kazen kot ujetniki odpeljani v Babilon, so jih drugi zasmehovali. (Psalm 137:3) Tako so Edomci iz ljubosumnega sovraštva Babiloncem celo pomagali nad Božje ljudstvo spraviti nesrečo. Jehova si je to zapomnil. (Ezekiel 35:11; 36:15) Preživelci so se v ujetništvu pokesali in po 70-ih letih jih je Jehova spet pripeljal v njihovo deželo.
17 Sprva je bilo Judovo ljudstvo v obupni stiski. Jeruzalem in njegov tempelj sta bila v ruševinah. Okoliški narodi pa so nasprotovali vsakršnemu njihovemu trudu, da bi obnovili tempelj. (Ezra 4:4, 23, 24) Kako pa je na to gledal Jehova? Navdihnjeno poročilo se glasi: »Tako pravi GOSPOD nad vojskami: Vnet [ljubosumen, NW] sem za Jeruzalem in za Sion z veliko gorečnostjo [ljubosumnostjo, NW]; in z velikim srdom se srdim nad lahkoživnimi poganskimi narodi; kajti jezil sem se le malo, oni pa so nesrečo pospeševali. Zato pravi tako GOSPOD: Obrnil sem se zopet k Jeruzalemu z mnogim usmiljenjem; hiša moja se bo zidala v njem, govori GOSPOD nad vojskami.« (Zaharija 1:14-16) Obljubo je izpolnil. Tako tempelj kot tudi ves Jeruzalem sta bila uspešno obnovljena.
18. Kaj so med prvo svetovno vojno doživeli resnični kristjani?
18 Podobno je bilo tudi v 20. stoletju z resnično krščansko občino. Jehova je med prvo svetovno vojno svoje ljudstvo discipliniral, kajti v tem svetovnem sporu ni bilo popolnoma nevtralno. (Janez 17:16) Tako je političnim oblastem dovolil, da so tem njegovim služabnikom nasprotovale. Duhovništvo krščanstva pa se je te njihove nesreče veselilo. Duhovščina si je pravzaprav od vseh najbolj prizadevala, da bi politiki prepovedali delovanje Preučevalcev Biblije, kot so se tedaj imenovali Jehovove priče. (Razodetje 11:7, 10)
19. Kako Jehova kaže ljubosumnost za svoje čaščenje od leta 1919?
19 Vendar pa je Jehova pokazal ljubosumnost za svoje čaščenje ter se v povojnem 1919. letu spet usmilil svojega skesanega ljudstva. (Razodetje 11:11, 12) In rezultat je bil, da je število Jehovovih hvalilcev od leta 1918 do danes naraslo iz manj kot 4000 na kakih 5 milijonov. (Izaija 60:22) Zdaj zdaj pa bo Jehova pokazal ljubosumnost za svoje čisto čaščenje na še dramatičnejše načine.
Dejanja Božje ljubosumnosti, ki so še pred nami
20. Kaj bo zdaj zdaj storil Bog, da bo pokazal svojo ljubosumnost za čisto čaščenje?
20 Cerkve tako imenovanega krščanstva že stoletja ravnajo tako, kot so odpadli Judje, ki so v Jehovu vnemali ljubosumnost. (Ezekiel 8:3, 17, 18) Bog Jehova bo kmalu ukrepal. V srca članic Združenih narodov bo dal izrazito misel, ki bo te politične sile navedla, da bodo uničile navidezno krščanstvo in drugo krivo religijo. (Razodetje 17:16, 17) Pravi častilci pa bodo to strašno izvršitev božje obsodbe preživeli. Odzvali se bodo besedam nebeških stvarjenj, ki pravijo: »Aleluja! [. . .] Zakaj sodil je nečistnico véliko [krivo vero], ki je pačila zemljo z nečistostjo svojo [s svojimi krivimi nauki in podpiranjem pokvarjenih politikov], in hlapcev svojih kri je maščeval na roki njeni.« (Razodetje 19:1, 2)
21. a) Kaj bo Satan skupaj s svojo ureditvijo storil po uničenju krive vere? b) Kako pa se bo na to odzval Bog?
21 Kaj pa se bo zgodilo po uničenju svetovnega imperija krive vere? Satan bo politične sile spodbodel, da bodo pripravile vsesvetovni napad na Jehovovo ljudstvo. Kako pa se bo na ta Satanov poskus, da pravo čaščenje pomete z zemlje, odzval pravi Bog? Odgovarja nam Ezekiel v 38. poglavju od 19. do 23. vrstice: »V gorečnosti [ali ljubosumnosti] svoji, v ognju srda svojega sem govoril [jaz Jehova]: [. . .] In izvršim sodbo nad njim [Satanom] s kugo in s krvjo; in poplavljajočo ploho in točo, ogenj in žveplo bom dežil na njega in na trume njegove in na narode mnoge, ki so ž njim. In izkažem se velikega in svetega ter se dam spoznati očem mnogih narodov. In vedeli bodo, da sem jaz GOSPOD.« (Glej še Zefanija 1:18; 3:8.)
22. Kako lahko kažemo, da smo ljubosumni za Jehovovo čisto čaščenje?
22 Kako tolažilno je vedeti, da Suveren vesolja ljubosumno skrbi za svoje prave častilce! Bodimo zato iz globokega cenjenja do nezaslužene dobrote, katero nam je Bog Jehova izkazal, ljubosumni za njegovo čisto čaščenje. Še dalje z vso vnemo oznanjujmo dobro novico in z zaupanjem pričakujmo veličastni dan, v katerem bo Jehova poveličal in posvetil svoje veliko ime. (Matevž 24:14)
Iztočnice za razmišljanje
◻ Kaj pomeni biti ljubosumen za Jehova?
◻ Kaj se lahko naučimo iz zgleda starih Izraelcev?
◻ Kako lahko preprečimo, da bi Jehova razdražili k ljubosumnosti?
◻ Kako sta Bog in Kristus pokazala ljubosumnost za čisto čaščenje?
[Okvir na strani 12]
Ljubezen ni ljubosumna
ALBERT Barnes, biblicist iz 19. stoletja, je o zavisti napisal: »Gre za enega najbolj razširjenih izrazov hudega, ki jasno kaže, kako zelo je človek pokvarjen.« Nato pa nadaljeval: »Tisti, kateremu bi uspelo priti do dna vsem vojnam, sporom in posvetnim načrtom – celo vsem naklepom in ciljem dozdevnih kristjanov, ki veliko prispevajo k popačenju svoje vere in k temu, da ti prično posvetno razmišljati – bi bil presenečen, ko bi ugotovil, za koliko tega je kriva zavist. Boli nas, da so drugi uspešnejši od nas; imeti želimo tisto, kar imajo drugi, pa četudi do tega nimamo pravice. Vse to pa nas navede, da se zatečemo k raznovrstnim kaznivim sredstvom, in to samo zato, da drugi v tem, kar imajo, le ne bi uživali tako zelo, ali da bi si mi pridobili to, kar imajo oni, ali pa bi pokazali, da njihovo imetje sploh ni tolikšno, kot se misli, da je. [. . .] da bi le s tem zadovoljili naš zavistni duh.« (Rimljanom 1:29; Jakob 4:5)
V nasprotju s tem pa je Barnes povedal zanimivo izjavo o ljubezni, ki »ne zavida«. (1. Korinčanom 13:4, King James Version) Napisal je: »Ljubezen drugim ne zavida sreče, ki jo ti uživajo; veseli se njihove blaginje; in če se njihova sreča še poveča [. . .], jim je tisti, ki jih spodbuja ljubezen, [. . .] ne bodo grenili; ne bodo jim vzbujali neprijetnega občutka zaradi tistega, kar imajo; ne bodo jim kratili njihove sreče; ne bodo godrnjali ali se pritoževali, ker tudi njim razmere niso tako zelo naklonjene. [. . .] Če ljubimo druge – če se veselimo njihove sreče, potem jim ne bi smeli zavidati.«
[Slika na strani 10]
Pinehas je bil ljubosumen za čisto čaščenje Jehova