Zavistnež

HEBREJŠČINA ima le eno korensko besedo za »ljubosumnost«. Zato se jo lahko, kadar se nanaša na grešne ljudi, prevede tudi z »zavist« ali pa »tekmovalnost«. (1. Mojzesova 26:14; Propovednik 4:4, NW) Grščina pa ima za »ljubosumnost« več besed. Tako se lahko beseda zélos, podobno kot njen hebrejski ekvivalent, nanaša tako na pravično kot na grešno ljubosumnost. Druga grška beseda, phthónos, pa ima popolnoma negativen pomen. Zato jo New World Translation vedno prevaja z »zavist«.

Kako pa so besedo phthónos rabili v stari grščini? V The Anchor Bible Dictionary piše: »Ni nujno, da človek, ki boleha za phthonos, tudi želi imeti tisto, za kar mu je hudo, da ima kdo drug, tako kot je to pri pohlepnežu. On le noče, da bi ta drugi imel to. Takšen človek se v svojem cilju razlikuje tudi od tekmovalnega človeka. Njegov cilj ni, tako kot pri tekmovalnem človeku, da zmaga, temveč da drugim prepreči zmago.«

Zavistnež se največkrat niti ne zaveda, da je glavni povzročitelj njegovih problemov njegovo lastno stališče. Isti slovar še pove, da je »ena od značilnosti phthonos tudi pomanjkanje samoosveščenosti. Phthoneros človek bo, če bo moral opravičiti svoje vedenje, vedno sebi in drugim dopovedoval, da si tisti, katerih se je lotil, to zaslužijo, in da ga je k obtoževanju navedlo določeno krivično ravnanje. Če bi ga vprašali, kako sploh lahko tako govori o prijatelju, bi rekel, da je z obtoževanjem iz srca želel prijatelju najboljše.«

Matevž in Marko, ki sta pisala evangelije, sta to grško besedo phthónos uporabila takrat, ko sta poročala, kakšen nagib so imeli tisti, ki so bili krivi za Jezusov umor. (Matevž 27:18; Marko 15:10) K temu jih je seveda navedla zavist. Isto nevarno čustvo je tudi odpadnike spremenilo v zlobne sovražnike svojih nekdanjih bratov. (1. Timoteju 6:3-5) Nič čudnega torej, da zavistnežem ni dovoljen vstop v Božje kraljestvo! Bog Jehova je odločil, da so vsi, ki so »polni zavisti«, »vredni smrti«. (Rimljanom 1:29, 32; Galatom 5:21)

[Slika na strani 7]

Ne dovolite, da vam zavist uniči življenje