8. PREUČEVALNI ČLANEK
Prizadevajmo si za mir, tako da se borimo proti zavisti
Prizadevajmo si za to, kar prispeva k miru, in za to, kar je v medsebojno spodbudo. (RIM. 14:19)
PESEM 113: Naš dragoceni mir
POVZETEKa
1. Kako je zavist vplivala na Jožefovo družino?
JAKOB je imel rad vse svoje sinove, vendar je še posebej ljubil svojega 17-letnega sina Jožefa. Kako so se na to odzvali Jožefovi bratje? Začeli so mu zavidati in zato so postali zagrenjeni. Jožef ni storil nič, zaradi česar bi ga lahko njegovi bratje sovražili. Kljub temu so ga prodali v sužnost in se zlagali očetu, da je njegovega ljubljenega sina ubila divja žival. Zaradi zavisti so skalili mir v družini in očetu zlomili srce. (1. Mojz. 37:3, 4, 27–34)
2. Zakaj je zavist tako nevarna, kot to piše v Galačanom 5:19–21?
2 V Svetem pismu je zavistb omenjena med »deli mesa«, ki lahko posamezniku preprečijo, da bi podedoval Božje kraljestvo. (Beri Galačanom 5:19–21.) Zavist je pogosto glavni razlog za sovraštvo, spore in izbruhe jeze.
3. Kaj bomo pregledali v tem članku?
3 Primer Jožefovih bratov pokaže, da lahko zavist uniči odnose in mir v družini. Čeprav ne bomo nikoli naredili kaj takšnega, kar so storili Jožefovi bratje, imamo vsi nepopolno in zvijačno srce. (Jer. 17:9) Zato ni nič čudnega, da se včasih bojujemo z občutki zavisti. Preglejmo nekatere svarilne zglede iz Svetega pisma, ki nam pomagajo ugotoviti, zakaj lahko zavist požene korenine v našem srcu. Pregledali bomo tudi, kako se lahko borimo proti zavisti in si prizadevamo za mir.
ZARADI ČESA LAHKO POSTANEMO ZAVISTNI?
4. Zakaj so Filistejci zavidali Izaku?
4 Gmotno bogastvo. Izak je bil bogat človek in Filistejci so mu to zavidali. (1. Mojz. 26:12–14) Celo zasuli so mu vodnjake, ki jih je izkopal, da bi svojim čredam priskrbel vodo. (1. Mojz. 26:15, 16, 27) Podobno kot Filistejci tudi danes nekateri ljudje zavidajo tistim, ki imajo več imetja kot oni. Poleg tega, da si želijo to, kar imajo drugi, jim to hočejo celo vzeti.
5. Zakaj so verski voditelji zavidali Jezusu?
5 Priljubljenost. Judovski verski voditelji so zavidali Jezusu, ker so ga imeli preprosti ljudje zelo radi. (Mat. 7:28, 29) Jezus je bil Božji predstavnik in je učil resnico. Kljub temu so ti verski voditelji o njem širili pokvarjene laži in ga obrekovali, da bi uničili njegov ugled. (Mar. 15:10; Jan. 11:47, 48; 12:12, 13, 19) Kaj se iz tega lahko naučimo? Bojevati se moramo proti temu, da bi zavidali tistim, ki imajo dobre lastnosti, zaradi katerih jih imajo drugi v občini radi. Potruditi bi se morali posnemati njihove lepe lastnosti. (1. Kor. 11:1; 3. Jan. 11)
6. Kako je Diotref pokazal, da je zavisten?
6 Teokratične odgovornosti. V prvem stoletju je Diotref zavidal tistim, ki so vodili v krščanski občini. Želel je imeti »prvo mesto« v občini, zato je širil škodljive govorice, da bi apostolu Janezu in drugim odgovornim bratom uničil ugled. (3. Jan. 9, 10) Čeprav ne bomo nikoli storili kaj takšnega kot Diotref, lahko tudi mi začnemo zavidati sokristjanu, ki dobi nalogo, ki smo si jo želeli. To se še posebej lahko zgodi, če menimo, da smo tudi mi dovolj usposobljeni, da bi opravljali tisto nalogo.
Naše srce je kot zemlja in naše dobre lastnosti so kot čudovite rože. Toda zavist je kot strupen plevel. Zavist lahko zaduši rast dobrih lastnosti, kot so ljubezen, sočutje in prijaznost. (Glej odstavek 7.)
7. Kako lahko zavist vpliva na nas?
7 Zavist je kot strupen plevel. Ko enkrat požene korenine v našem srcu, jo zelo težko uničimo. Zaradi negativnih občutkov, kot so ljubosumje, ponos in sebičnost, zavist še bolje uspeva. Prav tako lahko zaduši rast dobrih lastnosti, na primer ljubezni, sočutja in prijaznosti. Takoj ko opazimo, da zavist začne poganjati v našem srcu, jo moramo izruvati. Kako se lahko borimo proti zavisti?
RAZVIJAJMO PONIŽNOST IN ZADOVOLJSTVO
Kako se lahko borimo proti zavisti, ki je kot plevel? S pomočjo Božjega svetega duha lahko izkoreninimo zavist in jo nadomestimo s ponižnostjo in zadovoljstvom. (Glej odstavka 8, 9.)
8. Kateri lastnosti nam pomagata, da se borimo proti zavisti?
8 Proti zavisti se lahko borimo tako, da razvijamo ponižnost in zadovoljstvo. Če imamo ti dobri lastnosti, v našem srcu ne bo prostora za zavist. Ponižnost nam pomaga, da o sebi nimamo previsokega mnenja. Ponižen človek ne misli, da si zasluži več kot drugi. (Gal. 6:3, 4) Posameznik, ki razvija zadovoljstvo, je zadovoljen s tem, kar ima, in se ne primerja z drugimi. (1. Tim. 6:7, 8) Ko človek, ki je ponižen in zadovoljen, vidi, da drugi dobijo kaj dobrega, je vesel.
9. Kako nam pomaga sveti duh glede na to, kar piše v Galačanom 5:16 in Filipljanom 2:3, 4?
9 Če želimo premagati zavist ter razvijati ponižnost in zadovoljstvo, potrebujemo pomoč Božjega svetega duha. (Beri Galačanom 5:16; Filipljanom 2:3, 4.) Jehovov sveti duh nam lahko pomaga, da preiščemo svoje najgloblje misli in motive. Z Božjo pomočjo lahko škodljive misli in občutke nadomestimo s spodbudnimi. (Ps. 26:2; 51:10) Razmislimo o zgledu Mojzesa in Pavla, ki sta se uspešno borila proti zavisti.
Mlad Izraelec priteče k Mojzesu in Jozuetu z novico, da dva moška v taboru prerokujeta. Jozue reče Mojzesu, naj jima to prepreči, toda Mojzes ga zavrne. Jozuetu pove, da je vesel, da je Jehova tema moškima dal svojega duha. (Glej odstavek 10.)
10. Katera okoliščina je bila za Mojzesa preizkus? (Glej sliko na naslovnici.)
10 Mojzes je imel precej oblasti nad Božjim ljudstvom, vendar te odgovornosti ni ljubosumno ščitil. Ob neki priložnosti je na primer Jehova vzel Mojzesu nekaj svojega svetega duha in ga dal skupini Izraelovih starešin, ki so stali blizu shodnega šotora. Kmalu zatem je Mojzes izvedel, da sta dva starešina, ki nista prišla k shodnemu šotoru, tudi prejela svetega duha in začela prerokovati. Kako se je Mojzes odzval, ko mu je Jozue rekel, naj jima to prepreči? Mojzes ni zavidal tema starešinama, ker jima je Jehova izkazal pozornost. Bil je ponižen in se veselil, ker sta lahko prerokovala. (4. Mojz. 11:24–29) Kaj se lahko naučimo od Mojzesa?
Kako lahko krščanski starešine posnemajo ponižno stališče, ki ga je imel Mojzes? (Glej odstavka 11, 12.)c
11. Kako lahko starešine posnemajo Mojzesa?
11 Morda si starešina in so te prosili, da nekoga v občini šolaš za teokratično nalogo, ki ti je zares pri srcu. Denimo, da zelo rad vsak teden vodiš Preučevanje Stražnega stolpa. Če si ponižen, kot je bil Mojzes, potem se ne boš počutil ogroženega, če se te prosi, da šolaš nekega brata, da bo lahko čez čas on opravljal to nalogo. Svojemu bratu boš z veseljem pomagal.
12. Kako danes mnogi kristjani kažejo zadovoljstvo in ponižnost?
12 Razmislimo o še eni okoliščini, v kateri se znajdejo mnogi starejši bratje. Desetletja so morda služili kot koordinatorji starešinstva. Toda ko so stari 80 let, to nalogo z veseljem predajo drugim. Okrajni nadzorniki, ko dopolnijo 70 let, se ponižno odpovejo svoji nalogi in sprejmejo drugo dodelitev. V zadnjih letih so tudi številni člani betelske družine po svetu dobili novo dodelitev in sedaj služijo na področju. Ti zvesti bratje in sestre ne zamerijo tistim, ki sedaj opravljajo delo, ki so ga nekoč opravljali oni.
13. Zakaj bi Pavel lahko zavidal 12 apostolom?
13 Apostol Pavel je še en zgled nekoga, ki je kazal zadovoljstvo in ponižnost. Ni dovolil, da bi postal zavisten. Čeprav je marljivo oznanjeval, je ponižno rekel: »Sem namreč najneznatnejši izmed apostolov in nisem vreden, da bi se imenoval apostol.« (1. Kor. 15:9, 10) Ko je bil Jezus na zemlji, je bilo z njim 12 apostolov, vendar je Pavel postal kristjan šele po Jezusovi smrti in vstajenju. Čeprav je bil sčasoma postavljen za »apostola narodom«, ni ustrezal pogojem, da bi postal eden izmed 12 apostolov. (Rim. 11:13; Apd. 1:21–26) Pavel ni zavidal tem 12 možem niti ni bil ljubosumen nanje, ker so lahko bili z Jezusom, ampak je bil zadovoljen s tem, kar je imel.
14. Kaj bomo delali, če smo zadovoljni in ponižni?
14 Če smo zadovoljni in ponižni, bomo posnemali Pavla in spoštovali tiste, ki jim je Jehova dal oblast. (Apd. 21:20–26) Jehova je postavil starešine, da vodijo v krščanski občini. Kljub njihovim napakam Jehova nanje gleda kot na »darove v obliki ljudi«. (Efež. 4:8, 11) Če spoštujemo starešine in ponižno sledimo njihovim smernicam, ostanemo blizu Jehovu in smo v miru s sokristjani.
PRIZADEVAJMO SI »ZA TO, KAR PRISPEVA K MIRU«
15. Kaj moramo delati?
15 Če drug drugemu zavidamo, med nami ne bo vladal mir. Zavist moramo izkoreniniti iz svojega srca in paziti, da je ne povzročimo pri drugih. To moramo narediti, če želimo ubogati Jehovovo zapoved, naj si prizadevamo »za to, kar prispeva k miru, in za to, kar je v medsebojno spodbudo«. (Rim. 14:19) Kaj lahko naredimo, da bi pomagali drugim boriti se proti zavisti, in kako si lahko prizadevamo za mir?
16. Kako lahko pomagamo drugim, da se borijo proti zavisti?
16 S svojim stališčem in dejanji lahko zelo vplivamo na druge. Svet želi, da bi bahavo razkazovali to, kar imamo. (1. Jan. 2:16) Toda takšno stališče spodbuja k zavisti. Pri drugih ne bomo vzbujali zavisti, če ne bomo neprestano govorili o stvareh, ki jih imamo ali jih nameravamo kupiti. Še en način, da ne spodbujamo k zavisti, je ta, da se ne bahamo z odgovornostmi, ki jih imamo v občini. Če neprestano govorimo o svojih odgovornostih, bi nam drugi lahko začeli zavidati. Če pa po drugi strani pokažemo iskreno zanimanje za druge in jim povemo, kaj dobrega delajo, jim pomagamo, da so zadovoljni, in s tem spodbujamo enotnost in mir v občini.
17. Kaj je Jožefovim bratom uspelo narediti in zakaj?
17 V boju proti zavisti lahko zmagamo! Razmislimo še enkrat o primeru Jožefovih bratov. Leta za tem, ko so grdo ravnali z Jožefom, so se z njim srečali v Egiptu. Preden je Jožef razkril svojo pravo identiteto, je svoje brate preizkusil, da bi videl, ali so se spremenili. Organiziral je kosilo, pri katerem je najmlajšemu bratu Benjaminu dal veliko več hrane kot drugim bratom. (1. Mojz. 43:33, 34) Vendar nič ne kaže, da bi ti postali ljubosumni na Benjamina. Pokazali so iskreno zanimanje za svojega brata in za očeta Jakoba. (1. Mojz. 44:30–34) Ker Jožefovi bratje niso bili več zavistni, so lahko obnovili mir v svoji družini. (1. Mojz. 45:4, 15) Če bomo tudi mi pri sebi izkoreninili zavist, bomo prispevali k temu, da bo v družini in občini vladal mir.
18. Kaj bomo dosegli, če si prizadevamo za mir, kot to piše v Jakobu 3:17, 18?
18 Jehova želi, da se borimo proti zavisti in si prizadevamo za mir. Vendar se moramo za to zelo potruditi. Kot smo obravnavali v tem članku, smo vsi nagnjeni k zavisti. (Jak. 4:5) Poleg tega živimo v svetu, ki spodbuja k tej negativni lastnosti. Toda če razvijamo ponižnost, zadovoljstvo in cenjenje, v našem srcu ne bo prostora za zavist. Prizadevali si bomo za mir, zaradi katerega bomo lahko razvijali dobre lastnosti. (Beri Jakob 3:17, 18.)
PESEM 130: Odpuščajmo
a V Jehovovi organizaciji vlada mir. Toda ta mir je lahko ogrožen, če začnemo razvijati zavist. V tem članku bomo pogledali, zaradi česa lahko postanemo zavistni. Pregledali bomo tudi, kako se boriti proti tej škodljivi lastnosti in kako si prizadevati za mir.
b POJASNILO IZRAZA: V Svetem pismu piše, da zavist lahko povzroči, da si posameznik želi to, kar imajo drugi, in jim to hoče celo vzeti.
c OPIS SLIK: Na sestanku starešin starejšega brata, ki v občini vodi Preučevanje Stražnega stolpa, prosijo, naj za to nalogo šola mlajšega brata. Čeprav starejši brat zelo rad opravlja to nalogo, z veseljem podpre odločitev starešin, tako da mlajšemu bratu pove praktične predloge in ga iskreno pohvali.