Ljubosumnost mi je skoraj uničila življenje

LJUBOSUMNOST me je začela močno razjedati, ko sem se poročila z drugim možem, Markom.a Morala sva skrbeti za več pastorkov in se ukvarjati z najinima prejšnjima zakoncema. Včasih je bilo res neznosno. Kadar koli je prišlo v družini do spora, se mi je zdelo, da Mark ni na moji strani. Zato sem začela razmišljati, da še vedno ljubi svojo nekdanjo ženo. In namesto da bi jaz nadzorovala ljubosumnost, sem dovolila, da je ta zavladala mojemu življenju. Kadar koli je bila v bližini Markova nekdanja žena, sem se počutila ogroženo.

Marka sem imela neprestano na očeh. Opazovala sem celo njegove oči, da bi videla, kaj gleda. V njegovih pogledih sem brala tisto, česar v njih sploh ni bilo. Nekajkrat sem ga celo odkrito obtožila, da je še vedno zaljubljen v nekdanjo ženo. Nekoč ga je to tako prizadelo, da je sredi krščanskega zbora vstal in odšel. Pred Jehovom sem se počutila krivo. Življenje sem onesrečila vsej svoji družini, saj so bili končno prizadeti tudi otroci. Sama sebe sem sovražila zaradi tega, kar sem naredila. Vendar naj sem se še tako trudila, ljubosumnosti nikakor nisem mogla obvladati.

Nato mi je še Mark začel vračati milo za drago, namesto da bi mi pomagal. Kadar sem ga česa obtožila, je navadno zavpil name: »Ljubosumna si, in to je vse.« Zdelo se mi je celo, da si nadvse prizadeva, da bi me pripravil do ljubosumnosti. Morda je mislil, da me bo to ozdravilo, toda stvari je le še poslabšalo. Začel je celo opazovati druge ženske in govoriti, kako lepe so. Počutila sem se še bolj manjvredno in nezaželeno. Prišlo je tako daleč, da je svoje roge pokazalo še drugo čustvo – sovraštvo. To pa me je tako zmedlo, da sem si zaželela, da bi on in njegova družina enostavno izginili.

Točno tako je, kot pravi Biblija, da je ‚nevoščljivost [ljubosumnost, NW] gniloba v kosteh‘. (Pregovori 14:30) Načenjati je začela tudi moje zdravje. Dobila sem čir na želodcu in dolgo je trajalo, da sem se pozdravila. Življenje pa sem si še dalje oteževala; bila sem nezaupljiva do vsega, kar je Mark storil. Včasih sem mu obrnila vse žepe, in če sem našla kakšno telefonsko številko, sem jo zavrtela, da bi slišala, kdo se bo oglasil. Globoko v srcu pa me je bilo sram, tako zelo sram, da sem se včasih zaradi tega pred Jehovom kar zjokala. Kljub temu se nisem mogla ugnati. Sama sebi sem bila najhujši sovražnik.

Moja duhovnost je bila tako prizadeta, da niti moliti nisem več mogla. Ljubila sem Jehova in si iskreno želela delati, kar je prav. Poznala sem vse svetopisemske odlomke za može in žene, toda nisem mogla živeti po njih. Imela sem čudovite otroke, toda kljub temu prvič v svojem življenju nisem več imela volje do življenja.

Starešine v krščanski občini so me veliko spodbujali in naredili vse, da bi mi pomagali. Toda ko so opozorili na mojo ljubosumnost, sem iz zadrege zanikala, da imam ta problem; sploh nisem hotela priznati.

Na koncu se je moje zdravje tako poslabšalo, da sem morala v bolnišnico na operacijo. Tam pa sem ugotovila, da življenje tako ne more več naprej. Z Markom sva se odločila, da bova tri mesece živela ločeno, in tako brez vsakršnih čustvenih pritiskov o vsem razmislila. Medtem pa se je zgodilo nekaj čudovitega. V reviji Prebudite se! je izšel članek »Help for Adult Children of Alcoholics« (Pomoč za odrasle otroke alkoholikov).b

Veste, moja mati je bila alkoholičarka. Starša me sicer nista fizično trpinčila, vendar nikoli tudi nista drug drugemu niti meni z dotikom izkazala kakšne naklonjenosti. Ne spomnim se, da bi me mati kdaj vzela v naročje ali pa mi povedala, da me ima rada. Pravzaprav sem zrasla, ne da bi sploh vedela kako ljubiti, ali pa, kar je prav tako pomembno, kako biti ljubljen.

Mati mi je večkrat pripovedovala o očetovih razmerjih z drugimi ženskami in govorila, da mu ne more zaupati. Menim, da zato tudi jaz, ko sem odrasla, nisem zaupala nobenemu moškemu. In zaradi takšne vzgoje sem se vselej počutila manjvredno, še zlasti pred drugimi ženskami. Ta članek iz Prebudite se! mi je tako pomagal dojeti, v čem je stvar. Prvič sem razumela korenine svojega problema z ljubosumnostjo.

Članek sem pokazala Marku in tudi njemu je pomagal, da me je bolje razumel. Nedolgo potem nama je uspelo poslušati biblijski nasvet za zakonce, ki razmišljajo o razvezi, in sva se spravila. (1. Korinčanom 7:10, 11) Najin zakon je zdaj boljši, kakor je sploh kdaj bil. Večino stvari delava skupaj, zlasti ko gre za krščanske dejavnosti. Mark je sočutnejši. Skoraj vsak dan mi pove, kako zelo me ljubi, in zdaj mu res verjamem.

Ko vem, da se naj bi srečali z Markovo nekdanjo ženo, molim k Jehovu za moč. Prosim ga, naj mi pomaga, da se bom vedla kot zrela kristjanka. In to pomaga. Izginja celo moj odpor do nje. Nič več ne pestujem negativnih misli, niti ne dovolim, da bi me zavedla domišljija.

Še vedno me kdaj spreletijo ti neprimerni občutki ljubosumnosti. Tega me bo docela osvobodilo le popolno življenje v Božjem novem svetu. Toda naučila sem se ljubosumnost nadzirati, namesto da bi ona nadzirala mene. Ja, res, ljubosumnost bi mi skoraj uničila življenje, toda hvala Jehovu in njegovi organizaciji, zdaj sem veliko srečnejši človek, pa tudi moje zdravje se je obnovilo. In spet sem močno navezana na svojega Boga, Jehova. (Prispevek)

[Podčrtne opombe]