Ohrani razdaljo, ko ti grozi nevarnost

MALO je ljudi, ki so bolj občutljivi za nevarnosti kakor mornarji. Pozorni morajo biti na vse spremembe vremena, plimovanje in bližino obale. Kadar plimovanje in vetrovi družno ženejo ladjo proti obali, se mornarji srečajo s težkim delom in nevarnostjo.

V takšnih razmerah, znanih kot zavetrna stran obale, mornar ohranja znaten prostor med ladjo in obalo, še posebno, če ladjo poganjajo samo jadra. Jadralni priročnik pojasnjuje, da je ,biti ujet v viharju na zavetrni strani obale mogoče najbolj neprijeten položaj‘ v katerem se lahko znajde mornar. Kakšno rešitev svetuje? ,Nikoli ne dovoli, da bi se tvoja ladja znašla v takšnem težavnem položaju.‘ Zanesljiv način, kako preprečiti, da bi nasedla na sipini ali skalnati obali je, ohranjati pravo razdaljo od nevarnosti.

Kristjani pa morajo biti občutljivi za nevarnosti, ki lahko povzročijo brodolom njihove vere (1. Timoteju 1:19, EI). Današnje razmere nikakor niso ugodne za ohranjanje prave smeri. Tako kakor lahko vetrovi in plimovanje odženejo ladjo iz prave smeri, tako lahko nepopolno meso, ki nas stalno vleče in duh tega sveta, ki se kakor vihar v svoji največji moči nepopustljivo zaletava v nas, povzročita, da izgubijo smer tudi naša predana življenja.

Mož, ki se je izpostavljal nevarnosti

Kako lahko se je nevede izpostaviti nevarnim duhovnim vodam!

Razmislimo o tem, kar se je zgodilo blizu z zemljo obdanega Mrtvega morja. Namigujemo na Lotov zgled. Njegova odločitev, živeti v Sodomi, mu je prinesla mnogo problemov in nemalo žalosti. Abraham in Lot sta po prepiru med njunimi pastirji sklenila, da bosta živela vsak na svojem področju. Lot si je torej izbral Jordanovo pokrajino in se utaboril sredi njenih mest. Pozneje pa se je odločil živeti v Sodomi, čeprav ga je življenjski slog njenih prebivalcev žalostil (1. Mojzesova 13:5-13; 1. Peter 2:8).

Zakaj je Lot še naprej živel v tem razvpitem nemoralnem mestu, ki je zelo žalilo Jehova in povzročilo javen protest okoliških ljudi? V Sodomi je bila blaginja, in Lotova žena je nedvomno uživala gmotne koristi mestnega življenja (Ezekiel 16:49, 50). Mogoče je to cvetoče sodomsko gospodarstvo privlačilo celo Lota. Karkoli bi že bil razlog, da je živel tu, moral bi oditi prej kot je. Šele po vztrajnem priganjanju Jehovovih angelov, je Lotova družina končno zapustila to nevarno področje.

Genezino poročilo pravi: »Ko je pa vzhajala zarja, sta priganjala angela Lota, govoreč: Vstani, vzemi ženo svojo in dve hčeri svoji, ki sta pri tebi, da ne pogineš v kazni tega mesta!« Toda celo po tem pretečem svarjenju se je Lot še vedno »obotavljal«. Nazadnje sta angela ,zgrabila roko njegovo in žene njegove roko in roke dveh hčer njegovih . . . in ga izpeljala in ga postavila zunaj mesta‘ (1. Mojzesova 19:15, 16).

Na robu mesta sta angela Lotovi družini dala še nekaj končnih navodil: »Reši se zaradi duše svoje, ne oziraj se za seboj in ne ustavi se na vsej tej ravnini; otmi se na ono goro, da ne pogineš!« (1. Mojzesova 19:17) Lot pa je celo po tem opozorilu prosil za dovoljenje, da bi šel v bližnji Zoar, namesto da bi zapustil vso pokrajino (1. Mojzesova 19:18-22). Lot se je očitno obotavljal umakniti čim dlje od nevarnosti.

Na poti v Zoar pa se je Lotova žena ozrla proti Sodomi, saj je očitno hrepenela po stvareh, ki jih je tam pustila. Ker se ni zmenila za svarila angelov, je izgubila življenje. Lot, pravičen mož, pa je skupaj s svojima hčerama preživel uničenje mesta. Toda kakšno ceno je plačal, ker si je izbral življenje blizu nevarnosti (1. Mojzesova 19:18-26; 2. Peter 2:7)!

Krmariti proč od nevarnosti

Lotova grenka izkušnja kaže, kaj se lahko zgodi, če se približamo ali pa se zadržujemo v nevarnem okolju. Modrost nam narekuje, naj, tako kakor dobri mornarji, nikoli ne dovolimo da bi prišli v takšen težaven položaj. Katera so ta tvegana področja, zunaj katerih bi morali krmariti? Nekateri kristjani so se izgubili, ker so se preveč vpletli v poslovne zadeve, se tesno spoprijateljili s posvetnimi družabniki ali pa so se čustveno navezali na koga od nasprotnega spola, čeprav niso bili prosti za poroko.

Pri vsakem od teh primerov uberemo pametno smer, če ohranimo razdaljo od nevarnosti. Ali smo, na primer pazljivi na duhovne nevarnosti, ki jih lahko prinese tako imenovana zlata poslovna priložnost? Nekateri bratje so se na škodo svoje družine, zdravja in teokratičnih odgovornosti zapletli v podjetništvo. Včasih je vaba udobnejše življenje, ki ga lahko prinese denar. Lahko pa je to tudi izziv preizkusiti svoje poslovne zmožnosti. Nekateri mogoče razmišljajo, da bodo tako omogočili zaposlitev drugim bratom ali pa da bodo lahko bolj velikodušno prispevali za svetovno delo. Mogoče mislijo, da bodo lahko, ko bo posel stekel, več časa posvetili kraljestvenim dejavnostim.

Kakšne pa so nekatere pasti? Negotove gospodarske razmere in »naključje« lahko prepreči še tako dobro načrtovane poslovne podvige (Pridigar 9:11, EI). Borba s težkim bremenom dolga lahko povzroči tesnobo in izpodrine duhovne stvari. Celo če bi posel dobro uspeval, bi verjetno vzel veliko časa in miselne energije ter zahteval precejšnjo posvetno družbo.

Krščanski starešina iz Španije je bil v hudih denarnih težavah, ko je od zavarovalne družbe dobil mamljivo ponudbo. Čeprav se mu je obetalo da bo kot svobodni zavarovalni zastopnik dobro zaslužil, je končno zavrnil ponudbo. »To ni bila lahka odločitev, toda vesel sem, da sem rekel ne,« pojasnjuje. »Kot prvo, nočem zaslužiti denar na račun teokratičnih stikov, pa četudi samo posredno. Čeprav bi mi ugajalo, da bi bil sam svoj gospodar, pa bi moral veliko potovati in porabiti veliko ur za to delo. Tako bi neogibno zanemarjal družino in občino. Predvsem pa sem prepričan, da bi, če bi ponudbo sprejel, izgubil nadzor nad življenjem.«

Noben kristjan si ne more privoščiti, da bi nad življenjem izgubil nadzor. Jezus je odkril tragične posledice tega, ko je povedal prispodobo o možu, ki si je kopičil več in več bogastva, da bi potem počival in brezskrbno živel. Toda še isto noč, ko je končno sklenil, da je zbral dovolj denarja, je umrl. Jezus pa svari: »Tako je s tistim, ki si nabira zaklade, pa ni bogat pred Bogom.« (Luka 12:16-21, EI; primerjajte Jakob 4:13-17.)

Zaščititi se moramo tudi pred tem, da bi se preveč družili s posvetnimi ljudmi. Mogoče je to sosed, sošolec, sodelavec ali poslovni družabnik. Morda razmišljamo ,da spoštuje Priče, živi moralno in občasno govoriva o resnici‘. Kljub temu pa izkušnje drugih kažejo, da se lahko kaj kmalu zalotimo, kako imamo raje takšno posvetno družbo kakor družbo duhovnih bratov in sester. Katere pa so nevarnosti takšnega prijateljstva?

Podcenjevati lahko pričnemo nujnost časa v katerem živimo in se vse bolj zanimati za gmotne namesto za duhovne stvari. Ker nas je strah, da bi užalili našega posvetnega prijatelja, si mogoče celo želimo, da bi nas svet sprejel. (Primerjajte 1. Petrovo 4:3-7.) Psalmist David pa se je nasprotno temu raje družil z ljudmi, ki so ljubili Jehova. Napisal je: »Oznanjati hočem ime tvoje bratom svojim, sredi zbora te bom hvalil.« (Psalm 22:22) Če bomo posnemali Davidov zgled in iskali prijateljstvo, ki nas lahko duhovno izgrajuje, bomo zaščiteni.

Druga nevarnost pa je biti čustveno zapleten z osebo nasprotnega spola, kadar eden od obeh ni prost za poroko. Nevarnost se lahko pojavi, kadar koga pritegne nekdo, ki je privlačen, s katerim se lahko spodbudno pogovarja in ima enake poglede ter enak smisel za humor kot on. Nekdo lahko uživa v njeni ali njegovi družbi in si pri tem misli: ,Vem kako daleč lahko grem. Sva samo prijatelja.‘ Vendar, ko se enkrat vzbudijo čustva, jih je težko nadzirati.

Mary, mlada poročena sestra, je uživala v Michaelovi družbi.a Michael je bil prijeten brat, toda težko si je našel prijatelje. Imela sta veliko skupnega in odkrila sta, da se lahko skupaj šalita. Mary je godilo ob misli, da se ji neki samski brat želi zaupati. Toda kmalu se je to navidez nedolžno prijateljstvo spremenilo v močno čustveno navezanost. Skupaj sta preživela vedno več časa in nazadnje zagrešila nemoralo. »Nevarnost bi morala uvideti že na začetku,« vzdihuje Mary. »Ko se je prijateljstvo enkrat razcvetelo, naju je kakor živi pesek vleklo vedno globje.«

Nikoli ne smemo pozabiti biblijskega svarila: »Varljivo je srce nad vse in hudo popačeno: kdo ga more doumeti?« (Jeremija 17:9) Tako kakor lahko plimovanje žene jadrnico proti skalam, lahko naše varljivo srce žene nas v nesrečna čustvena razmerja. Kakšna je rešitev? Če nisi prost za poroko, zavestno ohranjaj čustveno razdaljo do nekoga, ki te privlači (Pregovori 10:23).

Osvoboditi se nevarnosti in ostati svoboden

Kaj pa, če ugotovimo, da smo že v duhovni nevarnosti? Kadar vetrovi in valovanje ženejo ladjo proti skalnati obali, si jo mornarji obupno prizadevajo obrniti proti morju ali zapluti v smeri vetra, vse dokler ne pridejo na varno. Podobno si moramo tudi mi prizadevati, da se osvobodimo. Če poslušamo svetopisemski nasvet, iskreno molimo k Jehovu za njegovo pomoč in iščemo pomoč zrelih krščanskih bratov, se lahko vrnemo v pravo smer. Zopet bomo blagoslovljeni z mirom v mislih in srcu (1. Tesaloničanom 5:17).

Ne glede na naše okoliščine bo modro, da se izogibamo ,naukov sveta‘ (Galačanom 4:3, EI-74). V nasprotju z Lotom si je Abraham izbral življenje stran od posvetnih Kanaancev, čeprav je to pomenilo, da bo mnogo let bival v šotoru. Mogoče je trpel pomanjkanje nekaterih gmotnih udobnosti, toda preprosto življenje ga je duhovno varovalo. Namesto da bi utrpel brodolom vere, je postal »oče vsem, ki verujejo« (Rimljanom 4:11)

Ker smo obkroženi s svetom, ki je popustljiv do sebe in čigar ,duh‘ je vse močnejši, moramo slediti Abrahamovemu zgledu (Efežanom 2:2). Če bomo v vseh stvareh sprejeli Jehovovo vodstvo, bomo blagoslovljeni tako, da bomo iz prve roke izkusili njegovo ljubečo zaščito. Občutili bomo tako kakor David: »Poživlja dušo mojo, vodi me po pravičnosti stezah zavoljo svojega imena. Zgolj dobrota in milost me bosta spremljali vse dni življenja mojega, in prebival bom v hiši GOSPODOVI na večne čase.« Če namesto da se obračamo k nevarnim potem, hodimo po »pravičnosti stezah«, nam bo to brez dvoma prineslo večne blagoslove (Psalm 23:3, 6).

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 24]

Če nisi prost za poroko, ohranjaj čustveno razdaljo do nekoga, ki te privlači