»Povej nam, kdaj bode to?«

»Novo naznanjam; preden nastane, vam napovedujem to.« (IZAIJA 42:9)

1., 2. a) Kaj so Jezusovi apostoli vprašali o prihodnosti? b) Kakšna je bila spolnitev Jezusovega odgovora o vseskupnem znamenju?

BOŽJI pouk izvira od Boga Jehova, ,ki oznanja od početka konec‘ (Izaija 46:10). Kot je razvidno iz predhodnega članka, so apostoli takšen pouk iskali pri Jezusu, ko so ga vprašali: »Povej nam, kdaj bode to? in kaj bode znamenje, ko se ima vse to dopolniti?« (Marko 13:4)

² V odgovoru je Jezus opisal vseskupno »znamenje«, ki naj bi dokazovalo bližino konca judovske stvarnosti. To se je spolnilo z uničenjem Jeruzalema 70 n. š. Toda Jezusova prerokba naj bi imela tudi večjo izpolnitev daleč v prihodnosti. Brž ko naj bi se »časi poganov« leta 1914 sklenili, bo znamenje vidno na veliko, kar naj bi razodevalo, da se bo sedanja hudobna stvarnost sklenila v ,veliki stiski‘a (Lukež 21:24). Milijoni danes živeči lahko pričajo, da se to znamenje spolnjuje v svetovnih vojnah in drugih pomembnih dogodkih tega 20. stoletja. Ti dogodki tudi označujejo večjo spolnitev Jezusove prerokbe, ta sodobna spolnitev pa je bila tipizirana z dogodki od 33. do 70. n. š.

3. Kakšen dodaten razvoj dogodkov je Jezus napovedal, ko je govoril o drugem znamenju?

³ Po Lukeževi omembi časov poganov pa vzporedne pripovedi Matevža, Marka in Lukeža opisujejo še nadaljnje dogodke, ki vključujejo znamenje poleg vseskupnega ,znamenja sklenitve stvarnosti‘ (Matevž 24:3). (Na 15. strani je ta točka v pripovedi razmejena z dvojno linijo.) Evangelij po Matevžu pravi: »Precej pa po stiski tistih dni otemni solnce, in mesec ne dá svetlobe svoje, in zvezde bodo padale z neba, in sile nebeške se bodo gibale. In tedaj [potem, NW] se prikaže na nebu znamenje Sinu človekovega; in tedaj [potem, NW] zaplakajo vsi rodovi zemlje in bodo videli Sina človekovega, da prihaja na nebeških oblakih z močjo in slavo veliko. In pošlje angele svoje z močnim glasom trobente, in zbero izvoljence njegove od četverih vetrov, od konca nebes do njih kraja.« (Matevž 24:29-31)

Stiska in nebesni pojavi

4. Kakšna vprašanja o nebesnih pojavih, o katerih je govoril Jezus, se porajajo?

⁴ Kdaj naj bi se to uresničilo? Vse tri evangelijske pripovedi omenjajo nekaj, čemur bi lahko rekli nebesni pojavi — otemnjeno sonce in mesec ter padanje zvezd. Jezus je rekel, da bo to sledilo »stiski«. Ali je Jezus mislil na stisko, katere vrhunec je bil leta 70 n. š., ali pa je mislil na veliko stisko, ki jo bo prinesla prihodnost, naš sodobni čas? (Matevž 24:29; Marko 13:24)

5. Kako so nekdaj razumeli stisko v sodobnih časih?

⁵ Vse odkar so se leta 1914 končali časi poganov, se Božje ljudstvo zelo zanima za ,veliko stisko‘ (Razodetje 7:14). Leta so mislili, da uvodni del novodobne velike stiske odgovarja času prve svetovne vojne, nato bo kratek predah in končno sklepni del, ,vojska tistega velikega dne Boga, Vsegamogočnega‘. Če je tako, do česa naj bi prišlo v vmesnih desetletjih ,sklenitve stvarnosti‘ (NW)? (Razodetje 16:14; Matevž 13:39; 24:3; 28:20)

6. Kaj so mislili, da bo izpolnilo Jezusovo prerokbo o nebesnih pojavih?

⁶ Menili so, da bo v tem meddobju videti vseskupno znamenje, tudi delo oznanjevanja, ki ga bo opravljalo zbrano Božje ljudstvo. Menili so tudi, da lahko pričakujejo napovedane nebesne pojave v obdobju po uvodnem delu v letih 1914-18. (Matevž 24:29; Marko 13:24, 25; Lukež 21:25) Pozornost je bila usmerjena k dobesednim stvarem na nebu — vesoljskim sondam, raketam, kozmičnim ali gama žarkom ter pristajališčem oziroma oporiščem na mesecu.

7. Do kakšnega popravljenega razumevanja velike stiske je prišlo?

⁷ Vendar pa je Stražni stolp od 15. januarja 1970 ponovno preiskal Jezusovo prerokbo, še posebej prihod velike stiske. Pokazal je, da glede na to, kar se je zgodilo v prvem stoletju, sodobna stiska ne more imeti uvodnega dela v letih 1914-18, desetletja dolgega meddobja in kasneje svoj vnovičen izbruh. Ta revija je sklenila: » ,Velika stiska‘, kakršne nikoli več ne bo, je še pred nami, saj pomeni uničenje svetovnega kraljestva krive religije (skupaj s krščanstvom), čemur bo sledila ,vojska tistega velikega dne Boga, Vsegamogočnega‘, v Harmagedonu.«

8. Kako je bil s popravljenim razumevanjem novodobne stiske pojasnjen evangelij po Matevžu 24:29?

⁸ Toda Matevžev evangelij 24:29 pravi, da pridejo nebesni pojavi »precej . . . po stiski«. Kako je s tem? Stražni stolp od 1. novembra 1975 omenja, da je tu mišljena ,stiska‘, ki je svoj vrhunec dosegla leta 70 n. š. V kakšnem smislu pa se bodo nebesni pojavi našega časa pojavili »precej« po dogodku iz 70. leta n. š.? Menili so, da so za Boga vmesna stoletja pač kratka. (Rimljanom 16:20; 2. Petrov 3:8) Toda natančnejša preiskava te prerokbe, zlasti iz Matevževega evangelija 24:29-31, kaže na precej drugačno razlago. Iz tega se vidi, kako luč sveti »bolj in bolj do popolnega dne« (Pregovori 4:18).b Preglejmo, zakaj je nova oziroma spremenjena razlaga prikladna.

9. Kako Hebrejski spisi nudijo podlago Jezusovim besedam o razvoju dogodkov na nebu?

⁹ Jezus je štirim svojim apostolom prerokoval o otemnjenem soncu in mesecu, ki ne daje svetlobe in zvezdah, ki bodo padale z neba. Kot Judje so prepoznali takšen jezik, saj se v Hebrejskih spisih, na primer v Zefaniju 1:15, o Božjem dnevu sodbe govori kot o ,dnevu pustote in pustošenja, dnevu teme in mraka, dnevu oblakov in noči oblačne‘. Tudi drugi hebrejski preroki so govorili o zatemnjenem soncu, o mesecu, ki ni svetil, in zvezdah, ki niso dajale svetlobe. Takšen jezik boste našli v Božjem sporočilu zoper Babilon, Edom, Egipt in severno izraelsko kraljestvo. (Izaija 13:9, 10; 34:4, 5; Jeremija 4:28; Ezekiel 32:2, 6-8; Amos 5:20; 8:2, 9)

10., 11. a) Kaj je prerokoval Joel o zadevah na nebu? b) Kateri vidik Joelove prerokbe se je in kateri se ni spolnil 33. n. š.?

¹⁰ Ko so Peter in drugi trije slišali te Jezusove besede, so se verjetno spomnili Joelove prerokbe, ki jo najdemo v Joelu 2:28-31 in 3:15: »Izlijem Duha svojega na vse meso; in sinovi vaši in hčere vaše bodo prorokovali . . . Pokažem čudeže na nebu in na zemlji: kri in ogenj in dimaste stebre; solnce se izpremeni v temo in mesec v kri, preden pride dan GOSPODOV, veliki in prestrašni.« »Solnce in mesec otemnevata in zvezde bledé.«

¹¹ Kot piše v Apostolskih delih 2:1-4 in 14-21, je Bog na binkošti 33 n. š. izlil svetega duha na 120 učencev, tako mož kakor žena. Apostol Peter je pokazal, da se je uresničilo, kar je napovedal Joel. Kaj pa Joelove besede o ,soncu, ki se spremeni v temo, mesec pa v kri ter zvezdah, ki bledé‘? Nič ne kaže, da se je to spolnilo 33 n. š. ali v več kot 30 let dolgem časovnem razdobju sklenitve judovske stvarnosti.

12., 13. Kako se je spolnila Joelova napoved o nebesnih pojavih?

¹² Očitno je bil drugi del Joelove prerokbe tesneje povezan s ,prihodom velikega in prestrašnega dneva GOSPODOVEGA‘ — uničenjem Jeruzalema. Stražni stolp od 1. septembra 1967 govori o stiski, ki je zadela Jeruzalem 70 n. š.: »Za Jeruzalem in njegove otroke je bil to sigurno ,dan Jehovin‘. V zvezi s tem je bilo mnogo ,krvi, ognja in dima‘, tako, da sonce ni moglo prodreti, a mesec, čigar barva je pokazovala prelito kri, ni sijal ponoči s svojo srebrno svetlobo.«c

¹³ Da, kot druge prerokbe, ki smo jih omenili, so se nebesni pojavi, ki jih je napovedal Joel, morali uresničiti, ko je Jehova izvršil sodbo. Niso se raztezali čez celotno razdobje sklenitve judovske stvarnosti, ampak je do zatemnitve sonca, meseca in zvezd prišlo, ko so sile v izvršitvi sodbe prišle nad Jeruzalem. Logično je, da lahko pričakujemo večjo spolnitev tega dela Joelove prerokbe ob nastopitvi Božje sodne izvršitve nad sedanjo stvarnostjo.

Katera stiska pred nebesnimi pojavi?

14., 15. Kako Joelova prerokba vpliva na razumevanje Matevževega evangelija 24:29?

¹⁴ Spolnitev Joelove prerokbe (v skladu z drugimi prerokbami, ki uporabljajo enak jezik) nam pomaga razumeti besede iz Matevževega evangelija 24:29. Jasno je, da se tisto, kar je Jezus rekel o ,soncu, ki je potemnelo, mesecu, ki ne daje svetlobe, in zvezdah, ki padajo‘, ne nanaša na stvari, ki se pojavljajo v mnogih desetletjih sklenitve sedanje stvarnosti, kot je vesoljska raketna tehnika, pristajališča na mesecu in podobno. Ne, meril je na stvari, povezane z ,velikim in prestrašnim dnevom GOSPODOVIM,‘ ki bo šele prišel.

¹⁵ To nam pomaga bolje razumeti, kako bodo nebesni pojavi prišli ,precej . . . po stiski‘. Jezus ni meril na stisko, ki je svoj vrhunec dosegla leta 70 n. š. Meril je na začetek velike stiske, ki bo zadela svetovno stvarnost v prihodnosti in bo imela svoj vrhunec v njegovi obljubljeni ,navzočnosti‘ (Matej 24:3, NW). Ta stiska je še pred nami.

16. Na katero stisko je meril Markov evangelij 13:24 in zakaj lahko rečemo tako?

¹⁶ Kako pa je z besedami iz evangelija po Marku 13:24: »V tistih dneh, po tej stiski, otemni solnce in mesec ne bo dajal svetlobe svoje«? Obe tu omenjeni besedi, »tistih« in »tej«, sta obliki grške besede ekeinos, kazalnega zaimka, ki kaže na nekaj časovno oddaljenega. Z ekeinos se lahko pokaže na nekaj, kar je že davno mimo (ali je bilo že omenjeno) ali pa bo v daljnji prihodnosti. (Matevž 3:1; 7:22; 10:19; 24:38; Marko 13:11, 17, 32; 14:25; Lukež 10:12; 2. Tesaloničanom 1:10) Markov evangelij 13:24, »po tej stiski«, se tako ne nanaša na stisko, ki so jo povzročili Rimljani, temveč na Jehovovo mogočno dejanje ob koncu sedanje stvarnosti.

17., 18. Kako razvoj velike stiske osvetljuje Razodetje?

¹⁷ Razodetje od 17. do 19. poglavja ustreza temu novemu razumevanju evangelija po Matevžu 24:29-31, Marku 13:24-27 in Lukežu 21:25-28 in ga potrjujejo. Kako? Evangeliji pokažejo, da se ta stiska ne bo pričela in končala naenkrat; po njenem začetku bo nekaj neposlušnega človeštva še vedno živelo in bo videlo ,znamenje Sina človekovega‘ in se na to odzvalo z žalovanjem, ter bo kot piše v evangeliju po Lukežu 21:26, ,omrtvevalo od strahu in pričakovanja tega, kar ima priti čez ves svet‘. Ta nepopisen strah jih bo popadel zaradi tega, ker bodo videli »znamenje«, ki bo napovedovalo njihovo skorajšnje uničenje.

¹⁸ Pripoved iz Razodetja kaže, da se bo prihodnja velika stiska začela, ko se bodo militarizirani ,rogovi‘ mednarodne ,divje zveri‘ obrnili zoper ,veliko nečistnico‘, Babilon Velikid (Razodetje 17:1, 10-16). Vendar bo še ostalo veliko ljudi, saj bodo kralji, trgovci, ladijski kapitani in mnogi drugi objokovali konec krive religije. Nedvomno bodo mnogi uvideli, da bo naslednja sodba zadela tudi njih. (Razodetje 18:9-19)

Kaj še pride?

19. Kaj lahko pričakujemo ob pričetku velike stiske?

¹⁹ Odlomki iz evangelijev po Matevžu, Marku in Lukežu skupaj z Razodetjem od 17. do 19. poglavja osvetljujejo to, kar se bo kmalu zgodilo. V od Boga določenem času se bo velika stiska pričela z napadom na svetovno kraljestvo krive religije (Babilon Véliki). Še posebej oster bo do krščanstva, ki ustreza nezvestemu Jeruzalemu. »Precej pa po« tej fazi stiske ,bodo znamenja na solncu in na mesecu in na zvezdah, in na zemlji strah in obup narodov [kakršnega še ni bilo]‘ (Matevž 24:29; Lukež 21:25).

20. Kakšne nebesne pojave še lahko pričakujemo?

²⁰ V kakšnem smislu bo sonce otemnelo, mesec ne bo dajal svetlobe, bodo zvezde padale z neba ter se nebeške sile pregibale? Nedvomno bodo »deseteri rogovi«, omenjeni v Razodetju 17:16, v začetnem delu velike stiske mnoga svetila — vodilne duhovnike religioznega sveta — razkrinkali in odstranili. Nedvomno se bodo gibale tudi politične moči. Ali bi lahko tudi na dobesednem nebu prišlo do zastrašujočih dogodkov? Precej verjetno, in to veliko bolj strah zbujajočih od teh, ki jih je opisal Jožef Flavij in ki so se dogodili ob koncu judovske stvarnosti. Vemo, da je Bog že v davnini kazal svojo moč s povzročanjem katastrof in da lahko to ponovno stori (2. Mojzesova 10:21-23; Jozua 10:12-14; Sodniki 5:20; Lukež 23:44, 45).

21. Kako se bo pojavilo prihodnje »znamenje«?

²¹ Na tem mestu uporabljajo vsi trije pisatelji evangelijev grško besedo tote (potem), da bi predstavili nadaljnji razvoj. »Tedaj [potem, NW] se prikaže na nebu znamenje Sinu človekovega.« (Matevž 24:30; Marko 13:26; Lukež 21:27) Od prve svetovne vojne Jezusovi pravi učenci opažajo vseskupno znamenje njegove nevidne navzočnosti, medtem ko ga večina ljudi ni prepoznala. Vendar Matevžev evangelij 24:30 meri na nadaljnje »znamenje«, ki se bo prikazalo v prihodnosti, »znamenje Sinu človekovega«, in vsi narodi ga bodo prisiljeni opaziti. Ko bo Jezus prišel z oblaki nevidnosti, bodo nasprotni ljudje po vsem svetu morali prepoznati ta ,prihod‘ (grško erkhomenon) zaradi nadnaravnega prikaza njegove kraljevske oblasti (Razodetje 1:7).

22. Kakšen bo učinek tega, ko se bo videlo »znamenje« iz evangelija po Matevžu 24:30?

²² V Matevževem evangeliju 24:30 je izraz tote še enkrat uporabljen, kot napoved tega, kar prihaja zatem. Zatem se bodo narodi, zaznavajoč posledice svojega položaja, bíli in žalovali, morda v spoznanju, da je njihovo uničenje pred vrati. Kako drugače od Božjih služabnikov, ki bodo dvignili glave, vedoč da je rešitev blizu (Lukež 21:28)! Razodetje 19:1-6 tudi pokaže, kako se pravi častilci v nebesih in na zemlji veselijo nad koncem velike vlačuge.

23. a) Kaj bo Jezus storil z izvoljenci? b) Kaj se lahko reče o vzetju preostanka v nebo?

²³ Jezusova prerokba se nadaljuje. V Markovem evangeliju 13:27 piše: »Tedaj [tote; potem, NW] pošlje angele svoje in zbere izvoljence svoje od četverih vetrov, od konca zemlje do kraja neba.« Tu se Jezus usmeri na ostanek 144.000 »izvoljencev«, ki še živijo na zemlji. Na začetku sklenitve te stvarnosti bodo ti maziljeni Jezusovi učenci zbrani v teokratično enotnost. Vendar, glede na zaporedje dogodkov stvari, evangelij po Marku 13:27 in Matevžu 24:31 pojasnjujeta še nekaj. »Z močnim glasom trobente« bo ostanek ,izvoljencev‘ zbran od koncev zemlje. Kako bodo zbrani? Nesporno bodo ,zapečateni‘, Jehova pa jih bo jasno prepoznal kot del teh, ki so »poklicani in izvoljeni in zvesti«. V od Boga določenem času bodo zbrani v nebesih, kjer bodo kralji-duhovniki.e To bo prineslo radost njim in njihovim zvestim tovarišem, ,veliki množici‘, ki bodo sami zaznamovani za izhod »iz stiske velike«, da bi uživali blagoslove na rajski zemlji. (Matevž 24:22; Razodetje 7:3, 4, 9-17; 17:14; 20:6; Ezekiel 9:4, 6)

24. Kakšno zaporedje odkriva evangelij po Matevžu 24:29-31 glede prihodnjega razvoja dogodkov?

²⁴ Ko so apostoli rekli: »Povej nam . . .«, je Jezusov odgovor zajemal več, kakor so lahko razumeli. Vseeno pa so se za časa svojega življenja veselili tipske spolnitve njegove prerokbe. Naše preučevanje njegovega odgovora je bilo usmerjeno na del prerokbe, ki se bo spolnila v bližnji prihodnosti. (Matevž 24:29-31; Marko 13:24-27; Lukež 21:25-28) Vidimo lahko, da se že približuje naša rešitev. Lahko se veselimo začetka velike stiske, nato znamenja Sina človekovega, nato Božjega zbiranja izvoljenih. Končno bo naš Bojevnik-Kralj, ustoličeni Jezus, ,zmagal‘ kot Jehovov Sodni izvrševalec v Harmagedonu (Razodetje 6:2). Ta Jehovov dan, ko bo izvršil maščevanje, bo prišel kot velika končnica sklenitve stvarnosti, ki od 1914 dalje označuje dan Gospoda Jezusa.

25. Kako smo lahko udeleženi v še vedno prihodnji spolnitvi evangelija po Lukežu 21:28?

²⁵ Izkoristite Božji pouk, da bi se odzvali na Jezusove besede, ki se bodo spolnile šele v prihodnosti: »Ko se pa to začne goditi, ozrite se gori in povzdignite glave, ker se približuje odrešitev vaša.« (Lukež 21:28) Kakšna čudovita prihodnost je pred izvoljenci in veliko množico, medtem ko Jehova posvečuje svoje sveto ime!

[Podčrtne opombe]

Ali se spomniš?

◻ Kako so se vidiki Joela 2:28-31 in 3:15 spolnili v prvem stoletju?

◻ Na katero stisko meri evangelij po Matevžu 24:29 in zakaj tako sklepamo?

◻ Na kakšne nebesne pojave kaže evangelij po Matevžu 24:29 in kako bo to takoj po stiski?

◻ Kako bo evangelij po Lukežu 21:26, 28 spolnjen v prihodnosti?

[Slika na strani 16, 17]

Tempeljsko področje

[Vir slike]

Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.