Zakaj bi morali obiskovati krščanske shode
MESECE se je Rosario, ki živi v Južni Ameriki, veselila, da jo je Elizabeth poučevala o Bibliji. Rosario je bila navdušena, ko je izvedela, kako bo Božje kraljestvo poskrbelo za rajske razmere na zemlji. Vendar je vsakič, ko jo je Elizabeth povabila, naj pride na shod v kraljestveno dvorano, to odklonila. Mislila je, da lahko doma preučuje Biblijo in se ravna po naučenem, ne da bi obiskovala občinske shode. Ali se tudi vi sprašujete, ali vam krščanski shodi res koristijo? Zakaj je Bog poskrbel, da se njegovo ljudstvo zbira na shodih?
Ker so bili kristjani prvega stoletja tako drugačni od drugih, je bilo ravno medsebojno druženje izredno pomembno za njihovo preživetje. Apostol Pavel je takole pisal eni od občin zgodnjih kristjanov: »Da boste brez graje . . . in brez madeža sredi pokvarjenega in popačenega rodu, med katerim svetite kakor luči na svetu.« (Filipljanom 2:15, Jere, Pečjak, Snoj) Kristjanom je bilo še posebej težko v Judeji in ravno njim je Pavel pisal: »Glejmo drug na drugega, da se bomo spodbujali k ljubezni in dobrim delom, in ne zapuščajmo svojega zbora, kakor imajo nekateri navado, marveč se spodbujajmo, in to toliko bolj, kolikor bolj vidite, da se bliža dan.« (Hebrejcem 10:24, 25) Kako se na shodih med seboj spodbujamo k ljubezni in dobrim delom?
Kako se kristjani med seboj »ostrijo«
Grška beseda, ki jo je uporabil Pavel in ki je prevedena s »spodbuditi«, dobesedno pomeni »ostriti«. Biblijski pregovor razloži, kako se kristjani med seboj »ostrijo«: »Železo se z železom ostri, in mož ostri pogled drugemu.« (Pregovori 27:17; Propovednik 10:10) Podobni smo orodju, ki ga je treba stalno ostriti. Ker razodevamo ljubezen do Jehova in se odločamo na temelju svoje vere, smo drugačni od sveta; ubirati moramo drugačno pot od večine.
Stalno prizadevanje za drugačnostjo lahko otopi našo gorečnost za dobra dela. Toda ko smo skupaj z drugimi, ki ljubijo Jehova, se med seboj ostrimo — spodbujamo se k ljubezni in dobrim delom. Po drugi strani pa se, ko smo sami, nagibamo k temu, da bolj razmišljamo o sebi. Morda se nam v misli prikradejo nemoralne, sebične in neumne ideje. »Kdor se razdružuje, svojega išče poželenja in protivi se vsemu, kar bi mu bilo v blaginjo.« (Pregovori 18:1) Zaradi tega je tudi Pavel pisal občini v Tesaloniki: »Zato se tolažite med seboj in spodbujate drug drugega, kakor že delate.« (1. Tesaloničanom 5:11, JPS)
Ko je Rosario preučila osnovne biblijske nauke, se še zmeraj ni mogla odločiti za druženje z občino. Ker ji Elizabeth ni mogla več pomagati, jo je prenehala obiskovati. Nekaj mesecev zatem je Rosario obiskal potujoči nadzornik ter jo vprašal: »Kaj bi pogrešali vsi člani družine, če doma ne bi jedli skupaj, pa četudi bi lahko vsakdo od njih dobro jedel v restavraciji?« Rosario je odgovorila: »Pogrešali bi družino.« Takoj je uvidela, kaj je nadzornik mislil s tem, ter pričela redno hoditi na shode. Spoznala je, da ji to koristi in od takrat ni izpustila skoraj nobenega shoda.
Spodbujeni smo, ko slišimo, kako drugi izpovedujejo svojo vero v stvari, v katere tudi sami verujemo. Spodbuja nas tudi, ko vidimo, kako takšna vera spreminja njihovo življenje. Pavel je to vedel iz lastnih izkušenj, zato je tudi lahko napisal občini v Rim: »Zakaj močno vas želim videti, da bi vam podelil kak duhovni dar v potrjenje vaše; a to je, da se sredi vas porazveselim z vami vred, po skupni, vaši in svoji veri.« (Rimljanom 1:11, 12) Dejansko je lahko Pavel šele čez nekaj let obiskal Rim, in še to kot zapornik v rokah Rimljanov. Vendar ko je videl brate iz Rima, ki so prehodili iz mesta 60 kilometrov, da so se srečali z njim, »se je zahvalil Bogu in zrasel mu je pogum« (Apostolska dela 28:15, EI).
Najti duhovno hrano v težkih časih
Ko je bil Pavel v hišnem priporu v Rimu, je pisal Hebrejcem, naj ne zanemarjajo zbiranja na shodih. Za nas je pomembno, da je še pristavil: »In to toliko bolj, kolikor bolj vidite, da se bliža dan.« (Hebrejcem 10:25, JPS) Jehovove priče stalno dokazujejo iz Svetega pisma, da leto 1914 označuje začetek časa konca tega sveta ter da se nam približuje »dan sodbe in pogube brezbožnih ljudi« (2. Petrov 3:7). Po biblijski knjigi Razodetje je bil na začetku tega časa konca Hudič vržen iz nebes, zato je bil zelo jezen ter je šel »napravljat vojsko z ostalimi, . . . ki hranijo zapovedi Božje in imajo pričevanje Jezusa Kristusa« (Razodetje 12:7-17). Ker se je še posebej zdaj težko držati Božjih zapovedi, se moramo še bolj družiti s soverniki. Shodi nam bodo pomagali krepiti vero in ljubezen do Boga, da bomo tako lahko odbili Hudičeve napade.
Ljubezen do Boga in vera nista kot stavba, ki trajno ostane takšna, kakršno jo enkrat postavimo. Pravzaprav sta podobni živim bitjem, ki počasi rastejo, če jih stalno hranimo, pa tudi oslabijo in umrejo, če jim ne damo hrane. Zato Jehova skrbi za redno duhovno hrano, da bi okrepil svoje ljudstvo. Vsi potrebujemo takšno hrano. Kje pa jo lahko dobimo razen v Božji organizaciji in na shodih? Nikjer drugje! (5. Mojzesova 32:2; Matevž 4:4; 5:3)
Jezus je postavil vprašanje, ki nam lahko pomaga uvideti, kako on hrani krščansko občino. Vprašal je: »Kdo neki je zvesti in modri hlapec [suženj, NW], ki ga je postavil gospodar njegov nad svojimi posli, da jim daje hrano ob pravem času? Blagor tistemu hlapcu, ki ga najde gospodar njegov, kadar pride, da tako dela!« (Matevž 24:45, 46) Koga je Jezus v prvem stoletju postavil, da nahrani sovernike, in koga je našel, da jih je zvesto hranil, ko se je vrnil s kraljevsko oblastjo? Jasno, da noben človek ni živel toliko stoletij. Dejstva odkrivajo, da je ta suženj občina z duhom maziljenih kristjanov, ravno tako kot je bil izraelski narod Božji služabnik v predkrščanskih časih (Izaija 43:10). Da, Jezus skrbi za našo duhovno hrano po svetovni skupini z duhom maziljenih kristjanov, ki danes posreduje duhovno hrano prek krajevnih občin Jehovovih prič.
Apostol Pavel je takole opisal, kakšnega posrednika za podeljevanje duhovne hrane nam je priskrbel Jezus: » ,Šel je v višavo, ujete pripeljal jetnike, dal je dari ljudem.‘ . . . In on je dal nekatere za apostole, nekatere za preroke, nekatere za evangeliste, nekatere za pastirje in učenike, v pripravo svetih, za delo službe, za zdelovanje telesa Kristusovega, dokler ne dospemo vsi do edinosti vere in spoznanja Sinu Božjega, do moža doraslega, do mere dovršene rasti polnosti Kristusove.« (Efežanom 4:8, 11-13)
Še posebej v krajevnih občinah — na shodih — ti ,ljudje darovi‘ krepijo bratovščino. V Antiohiji sta na primer »Juda in Sila, ki sta bila tudi proroka, . . . tolažila in utrjevala brate z mnogimi besedami« (Dejanja apostolov 15:32). Govori duhovno zrelih bratov bodo tudi danes okrepili našo vero, tako da ne bo oslabela ter ne bomo postali nedejavni.
Sicer je morda res, da smo dobro napredovali, ker nam je osebno pomagal član občine, čeprav še nismo pričeli obiskovati shodov. Biblija pravi, da je čas, ko nas mora »kdo . . . učiti, katere so začetne prvine izrekov Božjih, . . . [ker smo] mleka potrebni in ne močne hrane« (Hebrejcem 5:12). Vendar človek ne more za vselej ostati pri mlečni hrani. Na krščanskih shodih je poskrbljeno za stalen program biblijskih napotkov, ki nam pomaga poglabljati ljubezen in vero v Boga. Poskrbljeno pa je tudi za praktično pomoč, kako se ravnati po ,vseh Božjih nasvetih‘ (Apostolska dela 20:27, NW). To je več kot le »mleko«. Biblija še pove: »Popolnim pa se daje močna hrana, namreč njim, ki imajo po izkušnji vajene čute, da razločujejo dobro in hudo.« (Hebrejcem 5:14) Na shodih obravnavamo mnogo stvari, ki niso vključene v osnovni biblijski pouk na domu, na primer vrstično preučevanje pomembnih biblijskih prerokb ter poglobljena diskusija, kako lahko v življenju posnemamo Boga.
Jehovova opozorila so kot glas za nami
Na takšnih občinskih preučevanjih nas Jehova redno opozarja, kakšni ljudje naj bomo. Takšna opozorila so življenjsko pomembna. Brez njih lahko kaj hitro pričnemo nagibati k sebičnosti, ponosu in pohlepu. Opozorila iz Svetega pisma nam bodo pomagala, da bomo v dobrih odnosih z drugimi ter s samim Bogom. »Premislil sem pota svoja in obrnil sem noge svoje k pričevanjem tvojim,« je priznal pisec psalma 119:59.
Če bomo redno obiskovali krščanske shode, bomo občutili učinek Jehovove prerokbe, ki jo je zapisal Izaija: »Ne bo se več skrival tvoj učitelj, ampak tvoje oči bodo videle tvojega učitelja. Tvoja ušesa bodo slišala za teboj klic: ,To je pot, po njej hodite!‘ « Jehova bdi nad našim napredkom ter nas ljubeče popravlja, če naredimo kaj narobe (Izaija 30:20, 21, EI; Galatom 6:1). Njegova pomoč pa ni omejena samo na to.
Prejemanje svetega duha prek občine
Če z Jehovovimi pričami redno obiskujemo krščanske shode, nas krepi Božji sveti duh, ki počiva nad Božjim ljudstvom (1. Petrov 4:14). Poleg tega so krščanski nadzorniki v občini postavljeni po svetem duhu (Dejanja apostolov 20:28). Ta dejavna sila, ki izvira od Boga, močno vpliva na kristjana. Biblija pravi: »Sad duha pa je: ljubezen, veselje, mir potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje.« (Galačanom 5:22, 23, EI) Sveti duh, ki deluje prek Božje organizacije, nam bo tudi pomagal doseči čudovito jasno razumevanje tega, kar Jehova hrani za tiste, ki ga ljubijo. Zatem ko je Pavel zapisal, da mogočneži te stvarnosti ne morejo razumeti Božjih namenov, je še dodal: »Nam pa je to Bog razodel po Duhu svojem.« (1. Korinčanom 2:8-10)
Poleg duhovne hrane, ki krepi vero, občina skrbi za usposabljanje tistih, ki želijo sodelovati v glavni dejavnosti občine. V kateri dejavnosti pa?
Usposabljanje, za katerega skrbi občina
Krščanska občina ni družabni klub, kjer se ljudje le zabavajo in morda drug drugega spodbujajo k boljšemu življenju. Jezus je pooblastil občino, da posredujejo dobro vest o Kraljestvu tistim, ki živijo v duhovni temi (Dejanja apostolov 1:8; 1. Petrov 2:9). Od ustanovitve ob binkoštih leta 33. n.š. je to organizacija oznanjevalcev (Dejanja apostolov 2:4). Ali si že kdaj skušal komu pripovedovati o Jehovovih namenih, pa ti ga ni uspelo prepričati? Občinski shodi nas usposabljajo, da postanemo dobri učitelji. S preučevanjem biblijskih zgledov se naučimo postaviti skupni temelj, na katerem lahko razvijamo logične sklepe. Naučimo se tudi, kako rabiti Sveto pismo kot osnovo za logično dokazovanje ter kako s pomočjo vprašanj in prispodob pomagati drugim, da logično razmišljajo. Takšne veščine ti lahko pomagajo doživeti neizmerno veselje, ko pomagaš drugim razumeti biblijsko resnico.
V tem razdeljenem svetu, polnem sporov in nemorale, je krščanska občina pravo duhovno zatočišče. Čeprav jo sestavljajo nepopolni ljudje, je kraj miru in ljubezni. Zato redno obiskuj vse njene shode in občuti resničnost psalmistovih besed: »Glej, kako dobro in kako prijetno, da složno bratje prebivajo skupaj! . . . Kajti tja pošilja GOSPOD blagoslov svoj, življenje do vekomaj.« (Psalm 133:1, 3).