Rastimo v spoznanju

»Kažite v veri svoji . . . spoznanje.« (2. PETROV 1:5)

1., 2. a) Kaj se lahko naučimo, ko opazujemo nebo (Rimljanom 1:20)? b) Koliko je človek v resnici napredoval v spoznanju?

KAJ se lahko naučiš, če v jasni noči opazuješ svetli mesec in neštete zvezde? Gotovo nekaj o Njem, ki je vse to ustvaril (Psalm 19:1-6; 69:34).

² Ali bi se, če bi hotel kaj več vedeti o tem, povzpel na hišno streho in od tam zrl v nebo? Verjetno ne. To prispodobo je nekoč uporabil Albert Einstein, z njo je hotel pokazati, da znanstveniki pri poznavanju vesolja v resnici niso kaj prida napredovali in še manj pri poznavanju Tistega, ki je vesolje ustvaril.a Dr. Lewis Thomas je zapisal: »Največji dosežek znanosti tega najbolj znanstvenega stoletja je odkritje, da smo popolni nevedneži; o naravi vemo strašansko malo, razumemo pa še manj.«

3. Kako pridobivanje znanja prinaša bolečino?

³ Četudi vsa preostala leta življenja porabiš za iskanje tega spoznanja, boš verjetno dosegel le to, da se boš še bolj zavedal, kako kratko je življenje in da človeka pri uporabi znanja omejujeta nepopolnost in ,izkrivljenost‘ tega sveta. Salomon je o tem napisal: »Zakaj pri mnogi modrosti je mnogo nejevolje, in kdor množi znanje, množi bolečino.« (Propovednik 1:15, 18) Pridobivanje znanja in modrosti, ki nimata povezave z Božjim namenom, največkrat prinaša bolečino in nejevoljo (Propovednik 1:13, 14; 12:12; 1. Timoteju 6:20).

4. Za katerim spoznanjem bi si morali prizadevati?

⁴ Ali Biblija torej priporoča, naj se ne prizadevamo povečati svojega spoznanja? Apostol Peter je napisal: »Rastite pa v milosti in spoznanju našega Gospoda in odrešenika Jezusa Kristusa! Njemu slava zdaj in do dneva večnosti.« (2. Petrovo 3:18, EI) Ta opomin lahko in moramo sprejeti kot spodbudo za nas, naj rastemo v spoznanju. Kakšnem spoznanju pa? Kako ga lahko povečamo? Ali res delamo tako?

5., 6. Kako je Peter poudaril, da moramo pridobivati spoznanje?

⁵ Povečevanje točnega spoznanja o Stvarniku vesolja in Jezusu je glavna snov drugega Petrovega lista. V uvodu je zapisal: »Milost vam in mir naj se pomnoži v [točnem, NW] spoznanju Boga in Jezusa Gospoda našega; kakor nam je Božja moč njegova podarila vse, kar služi v življenje in pobožnost, po [točnem, NW] spoznanju njega, ki nas je poklical po lastni slavi in kreposti.« (2. Petrov 1:2, 3) Nezaslužena dobrota in mir sta nam torej dosegljiva, če pridobivamo spoznanje o Bogu in njegovem sinu. To je razumno, saj je Stvarnik, Jehova, središče resničnega spoznanja. Kdor se boji Boga, lahko na stvari gleda prav in pametno sklepa (Pregovori 1:7).

⁶ Zatem je Peter opomnil: »Prav zato skušajte vneto razvijati iz vere krepost, iz kreposti spoznanje, iz spoznanja samoobvladanje, iz samoobvladanja potrpežljivost, iz potrpežljivosti pobožnost, iz pobožnosti bratoljubje, iz bratoljubja ljubezen. Če imate te kreposti in v njih napredujete, vas ne bodo pustile nedejavne in brez sadov za spoznavanje našega Gospoda Jezusa Kristusa.« (2. Petrovo 1:5-8, EI)b V naslednjem poglavju beremo, da pridobivanje spoznanja pomaga ljudem ubežati oskrunjenosti sveta (2. Petrov 2:20). Peter je s tem pojasnil, da tako tisti, ki postajajo kristjani, kakor tisti, ki že služijo Jehovu, potrebujejo spoznanje. Ali si v kateri od teh dveh skupin?

Učiti se, ponavljati in uporabljati

7. Kako so mnogi točno spoznali temeljne biblijske resnice?

⁷ Morda si v sporočilu Jehovovih prič prepoznal zven resnice in te zdaj poučujejo o Bibliji. Enkrat na teden po kakšno uro pregledujete glavne točke Biblije in pri tem rabite pripomoček, verjetno knjigo Tudi ti lahko večno živiš v raju na zemlji. Odlično! Mnogi, ki so jih Jehovove priče tako poučevale, so si pridobili točno spoznanje. Kako bi se lahko še več naučil? Tukaj ponujamo nekaj predlogov.c

8. Kaj lahko učenec stori med pripravo na pouk, da bi se več naučil?

⁸ Ko se pripravljaš na preučevanje, preglej zajeto snov. To pomeni, da pregledaš naslov, podnaslove in morebitne ilustracije, ki pojasnjujejo gradivo. Potem beri odstavek za odstavkom ter pri tem išči ključne misli in biblijske stavke, ki podpirajo navedene trditve; to podčrtaj ali kako drugače poudari. Da bi preveril, ali snov obvladaš, poskušaj odgovoriti na vprašanja za posamezne odstavke. Pri tem se trudi odgovarjati s svojimi besedami. Na koncu snov obnovi in se skušaj spomniti glavnih misli ter argumentov zanje.

9. Kako navedeni predlogi za preučevanje pomagajo pri učenju?

⁹ Če boš uporabljal te predloge, lahko pričakuješ, da si boš povečal spoznanje. Zakaj? Med drugim zaradi tega, ker se boš snovi lotil z iskreno željo, da se nekaj naučiš, s tem boš tako rekoč pripravil tla. Pregled snovi in iskanje glavnih misli ter argumentov ti bo pomagalo videti, kako so posamezne misli povezane z glavno temo ali sklepom. Ponovitev na koncu ti bo pomagala, da si boš tisto, kar si preučil, zapomnil. Kaj pa pozneje med preučevanjem?

10. a) Zakaj ima golo ponavljanje dejstev ali novih podatkov le omejeno vrednost? b) Kaj pomeni »postopno utrjevanje s presledki«? c) Kako je ponavljanje verjetno koristilo izraelskim sinovom?

¹⁰ Strokovnjaki za izobraževanje poznajo vrednost pravočasnega namenskega ponavljanja. To ni učenje besed na pamet (piflanje), ki si ga morda vajen iz šole, ko si ponavljal kakšno ime, dejstvo ali zamisel. Ali si opazil, da ti je tisto, kar si zrecitiral, hitro ušlo iz spomina? Zakaj? Golo ponavljanje nove besede ali dejstva je dolgočasno, zato rezultati ne trajajo dolgo. Kako se lahko to spremeni? Tako, da se res želiš učiti. Ponavljati moraš namensko. Nekaj minut zatem, ko si se česa naučil, se skušaj tega spomniti, preden pozabiš. To metodo imenujejo »postopno utrjevanje s presledki«. Če osvežiš znanje, preden zbledi, si boš to dlje zapomnil. V Izraelu so morali očetje vtisniti otrokom Božje zapovedi (5. Mojzesova 6:6, 7). Vtisniti pomeni učiti s ponavljanjem. Verjetno so očetje otrokom najprej povedali te zakone, pozneje so jih ponavljali in potem so otroke spraševali, da so preverili, kaj so se naučili.

11. Kaj nam lahko med biblijskim poukom pomaga, da se več naučimo?

¹¹ Če te Priča poučuje o Bibliji, ti lahko pri učenju pomaga tako, da med poukom občasno ponovita, kaj sta do tedaj obdelala. To ni nezrelo, temveč je metoda, ki izboljšuje učenje, zato se ne brani takšnih občasnih ponovitev. Ob koncu pouka sodeluj pri končnem ponavljanju in pri tem odgovarjaj po spominu. S svojimi besedami razloži glavne misli, kakor bi poučeval koga drugega (1. Petrov 3:15). Tako ti bo naučeno dolgo ostalo v spominu (primerjaj Psalm 119:1, 2, 125; 2. Petrov 3:1).

12. Kako si lahko učenec sam pomaga, da si snov bolj zapomni?

¹² Pomagalo ti bo tudi, če boš čez dan ali dva tisto, kar si se naučil, komu povedal, morda sošolcu, sodelavcu ali sosedu. Omeni zanimivo misel, potem pa reci, da bi rad samo preveril, ali se še spomniš glavnih misli razprave ali biblijskih stavkov, ki podpirajo trditve v gradivu. To bo morda prebudilo zanimanje človeka, ki te bo poslušal. Pa tudi če ne, ti si boš, ker si po dnevu ali dveh informacije ponovil, to dobro zapomnil. Tako se boš res nekaj naučil in boš ravnal po opominu iz Drugega Petrovega lista 3:18.

Aktivno učenje

13., 14. Zakaj ni dovolj le kopičiti podatke in si jih zapomniti?

¹³ Učenje je več od tega, da kopičimo podatke in se jih spomnimo. Tako so delali verni ljudje v Jezusovih dneh, ko so ponavljali svoje molitve (Matevž 6:5-7). Kako pa so ti podatki vplivali nanje? Ali so ravnali pravično? Težko bi rekli (Matevž 7:15-17; Lukež 3:7, 8). Težava je bila delno v tem, da jim znanje ni prodrlo do srca, da bi jih spodbudilo k dobremu.

¹⁴ Po Petrovih besedah s kristjani tedaj in danes ne bi smelo biti tako. Opominja nas, naj vero obogatimo s spoznanjem, kar nam bo pomagalo, da ne bomo nedejavni ali brez sadu (2. Petrov 1:5, 8). Da bi bili takšni, moramo želeti rasti v spoznanju in želeti, da to spoznanje prodre globoko v našo osebnost. To se morda ne zgodi vedno.

15. Kateri problem so imeli nekateri hebrejski kristjani?

¹⁵ V Pavlovem času so imeli hebrejski kristjani s tem težave. Ker so bili Judje, so že nekoliko poznali svete spise. Vedeli so za Jehova in za nekaj njegovih zahtev. Pozneje so spoznali Mesija in sprejeli vero vanj ter se dali krstiti kot kristjani (Dejanja apostolov 2:22, 37-41; 8:26-36). Več mesecev in let so obiskovali krščanske shode, kjer so lahko brali biblijske stavke in komentirali. Vseeno nekateri niso napredovali v spoznanju. Pavel je napisal: »Zakaj po času bi morali biti že učitelji, pa je treba, da vas kdo zopet uči, katere so začetne prvine izrekov Božjih, in postali ste mleka potrebni in ne močne hrane.« (Hebrejcem 5:12) Kako se je lahko to zgodilo? Ali se lahko to zgodi tudi nam?

16. Kako stalno zamrznjena tla vplivajo na rastline?

¹⁶ Za ponazoritev vzemimo večni led, stalno zmrznjena tla na Arktiki in drugih polarnih področjih. Prst, skale in podtalnica zamrznejo v trdo maso, ponekod do globine 900 metrov. Poleti se površinski sloj prsti odtaja. Toda ta tanka plast je navadno blatna, ker vlaga ne more ponikniti v zamrznjeno notranjost. Rastline, ki rastejo na teh tleh, so običajno pritlikave ali zakrnele, saj v zamrznjena tla korenine ne morejo pognati. Morda se sprašuješ: ,Kakšno zvezo pa ima večni led s tem, ali napredujem v spoznanju biblijske resnice?‘

17., 18. Kako lahko z zmrznjenimi tlemi in kopno površinsko plastjo ponazorimo stanje nekaterih hebrejskih kristjanov?

¹⁷ Večni led dobro ponazarja nekoga, ki svojih misli ne zaposli z učenjem, pomnjenjem in rabo točnega spoznanja. (Primerjaj Matevž 13:5, 20, 21.) Ima sicer sposobnosti za učenje, tudi za učenje biblijske resnice. Preučil je ,začetne prvine Božjih izrekov‘ in morda spolnil zahteve za krst, kakor je bilo s hebrejskimi kristjani. Toda ne ,vzpenja se proti zrelosti‘ (NW), k rečem, ki so zahtevnejše kakor »osnovni pouk o Kristusu« (Hebrejcem 5:12; 6:1, EI).

¹⁸ Predstavljajmo si te takratne kristjane na shodih. Bili so tam in budni, toda ali so bili z mislimi pri učenju? Ali so se iskreno trudili, da bi rasli v spoznanju? Morda ne. Za nezrele je bilo sodelovanje na shodih omejeno na tanek »zgornji sloj«, pod tem pa je bila zmrznjena podlaga. Tehtnejše in težje resnice se v njihovem tako rekoč zmrznjenem razumu niso mogle ukoreniniti (primerjaj Izaija 40:24).

19. Kako lahko danes že izkušen kristjan postane podoben hebrejskim kristjanom?

¹⁹ Podobno se lahko zgodi kristjanu danes. Shode morda ne izrabi za to, da bi si povečal spoznanje. Kaj pa aktivno sodelovanje na shodih? Nekdo, ki je nov ali mlad, se mora morda precej potruditi, da prebere biblijski stavek ali komentira z besedami iz odstavka; to odseva dobro in hvalevredno vajo njegovih sposobnosti. Toda Pavel je pokazal, da bi drugi, ker so že dlje časa kristjani, morali napredovati od začetne stopnje sodelovanja, če hočejo rasti v spoznanju (Hebrejcem 5:14).

20. Kako bi se morali vsi preiskati?

²⁰ Če kdo, ki je že dalj časa kristjan, še vedno le prebere biblijski stavek ali preprost komentar iz odstavka in ne napreduje naprej od tega, potem sodeluje z razumom verjetno le površinsko. Shodi minevajo, njegove globlje umske zmožnosti pa ostajajo tako rekoč zmrznjene. Vsakdo bi se moral vprašati: ,Ali je tako tudi z menoj? Ali sem morda dovolil, da mi je razum nekako zamrznil? Koliko se zanimam za učenje in sem pri tem pozoren?‘ Tudi če nismo zadovoljni z odgovori na ta vprašanja, lahko kaj ukrenemo, da si povečamo spoznanje.

21. Katere navedene točke bi lahko ti uporabil na shodih in pri pripravi zanje?

²¹ Vsakdo izmed nas lahko uporabi predloge iz 8. odstavka. Vseeno kako dolgo smo že povezani z občino, se lahko odločimo, da se vzpenjamo do zrelosti in večjega spoznanja. Za nekatere to pomeni, da se morajo bolje pripravljati za shode, morda morajo oživiti dobre navade, ki so jih z leti opustili. Kadar se pripravljaš, skušaj izluščiti glavne misli in razumeti neznane biblijske stavke, ki so navedeni za globlje razmišljanje. Pri preučevanju bodi pozoren na vsako novo misel v gradivu. Na shodu skušaj uporabiti predloge iz 10. in 11. odstavka. Naprezaj se, da ostaneš duševno živahen in slikovito rečeno ohraniš svoj razum v delovni temperaturi. Tako boš zavrnil vsako težnjo po »zamrznitvi«; s takšnim zavestnim trudom boš stalil tudi morebitno »zmrzlino«, ki se je razvila (Pregovori 8:12, 32-34).

Spoznanje pomaga obroditi sadove

22. Kako nam bo pridobivanje spoznanja koristilo?

²² Kako nam bo koristilo, če se bomo trudili napredovati v nezasluženi dobroti in spoznanju našega Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa? Če se zavestno prizadevamo ostati bistri in pripravljeni za učenje, se bodo nove in težje biblijske resnice v nas globoko ukoreninile, naše razumevanje se bo povečalo in bo trajno. Zgodilo se bo podobno, kakor je Jezus rekel v neki prispodobi o srcih (Lukež 8:5-12). Seme lahko na dobri zemlji požene močne korenine, ki podpirajo rastlino, in ta obrodi sad (Matevž 13:8, 23).

23. Kakšne sadove lahko pričakujemo, če si bomo vzeli k srcu spodbudo iz 2. Petrovega 3:18 (Kološanom 1:9-12)?

²³ Jezusova prispodoba se nekoliko razlikuje od Petrove obljube, vendar so dobri sadovi podobni: »Prav zato si prizadevajte z vso gorečnostjo ter kažite v veri svoji krepost, v kreposti pa spoznanje, . . . Kajti če so te čednosti v vas in se množe, napravljajo, da niste nedelavni in nerodovitni v spoznanju Gospoda našega Jezusa Kristusa.« (2. Petrov 1:5-8) Če bomo povečevali svoje spoznanje, bomo rojevali sadove. Ugotovili bomo tudi, da je učenje prijetno (Pregovori 2:2-5). Kar se bomo naučili, si bomo dlje zapomnili in bomo lahko uporabili, ko bomo poučevali druge, da postanejo učenci. Tudi tako bomo obrodili več sadu in slavili Boga in njegovega sina. Peter je svoje drugo pismo sklenil: »Rastite pa v milosti in spoznanju našega Gospoda in odrešenika Jezusa Kristusa! Njemu slava zdaj in do dneva večnosti.« (2. Petrovo 3:18, EI)

[Podčrtne opombe]

Ali se spomniš?

◻ Zakaj bi si morali želeti povečati svoje spoznanje?

◻ Kako se lahko nov biblijski učenec pri pouku več nauči?

◻ Kateri nevarnosti, ki jo ponazarja večni led, želimo ubežati?

◻ Zakaj bi se morali odločiti, da se še bolje učimo?

[Slika na strani 15]

Ali imam težave z »zmrznjenim« razumom?