Verujmo v Božje obljube

»[Bog Jehova] nam je podaril dragocene in največje obljube.« (2. PETROV 1:4)

1. Kaj nam omogoča, da prav verujemo?

JEHOVA želi, da verjamemo njegovim obljubam. Toda »vera . . . ni last vseh« (2. Tesaloničanom 3:2). Ta lastnost je namreč sad Božjega svetega duha oziroma dejavne sile (Galatom 5:22, 23). Zato morejo verovati samo tisti, ki jih vodi Jehovov duh.

2. Kako je apostol Pavel definiral vero?

² Kaj pa je vera? Apostol Pavel je dejal, da je to »zagotovilo tistega, česar ne vidimo« (EI). Dokazi teh nevidnih resničnosti so tako prepričljivi, da je vera izenačena z njimi. Vera je tudi »trdno pričakovanje tistega, kar upamo«, saj je tistim, ki verujejo, zagotovljeno, da so vse Jehovove obljube tako gotove, kakor bi se že spolnile (Hebrejcem 11:1).

Vera in Jehovove obljube

3. Kaj bodo doživeli maziljeni kristjani, če verujejo?

³ Če hočemo ugajati Jehovu, moramo verjeti njegovim obljubam. To je poudaril apostol Peter v svojem drugem navdihnjenem pismu, napisanem okrog leta 64 n.š. Pokazal je, da bodo maziljeni kristjani, če bodo verovali, videli spolnitev Božjih ,dragocenih in največjih obljub‘. Tako bi postali »deležniki božje narave«, skupaj z Jezusom Kristusom bi podedovali nebeško kraljestvo. Z vero in pomočjo Boga Jehova so ubežali sužnjevanju sprijenim posvetnim šegam in običajem (2. Petrov 1:2-4). Pomislimo! Tisti, ki imajo danes pravo vero, uživajo enako dragoceno svobodo.

4. Katere lastnosti moramo dodati svoji veri?

⁴ Vera v Jehovove obljube in hvaležnost za svobodo, ki smo jo dobili od njega, bi nas morali navesti, da se po najboljših močeh trudimo biti zgledni kristjani. Peter je dejal: »Prav zato skušajte vneto razvijati iz vere krepost, iz kreposti spoznanje, iz spoznanja samoobvladanje, iz samoobvladanja potrpežljivost [zdržljivost, NW], iz potrpežljivosti pobožnost [vdanost Bogu, NW], iz pobožnosti bratoljubje, iz bratoljubja ljubezen.« (2. Petrovo 1:5-7, EI) Tale Petrov seznam bi si bilo dobro zapomniti. Podrobneje si oglejmo naštete lastnosti.

Bistvene sestavine vere

5., 6. Kaj je krepost in kako jo lahko dodamo veri?

⁵ Peter je dejal, da se morajo krepost, spoznanje, samoobvladanje, zdržljivost, vdanost Bogu, bratoljubje in ljubezen dopolnjevati, vse te lastnosti skupaj pa naj dopolnjujejo vero. Moramo se truditi, da bi te lastnosti postale bistven del naše vere. Kreposti, na primer, ne kažemo ločeno od vere. Leksikograf W. E. Vine poudarja, da je v Drugem Petrovem pismu 1:5 »krepost predstavljena kot bistvena lastnost pri udejanjanju vere«. Naša vera mora zajemati vse lastnosti, ki jih je omenil Peter.

⁶ Prvič, v veri moramo kazati krepost. Biti kreposten pomeni delati tisto, kar je dobro v Božjih očeh. V nekaterih prevodih je grška beseda za krepost prevedena z besedo dobrota (New Interational Version; The Jerusalem Bible; Today’s English Version). Krepost nas zadržuje pred slabim in pred povzročanjem škode bližnjim (Psalm 97:10). Spodbuja nas, da pogumno delamo dobro v duhovno, telesno in čustveno prid drugih.

7. Zakaj bi morali vero in krepost dopolniti s spoznanjem?

⁷ Zakaj Peter spodbuja, da vero in krepost dopolnimo s spoznanjem? Ko se srečujemo z novimi preskusi vere, potrebujemo spoznanje, da znamo ločiti pravilno od napačnega (Hebrejcem 5:14). Spoznanje si povečujemo s preučevanjem Biblije ter vsakodnevnim ravnanjem po Božji besedi in praktični modrosti. Tako si ohranjamo vero in lahko krepostno ravnamo tudi v preskušnjah (Pregovori 2:6-8; Jakob 1:5-8).

8. Kaj je samoobvladanje ter kako je povezano z zdržljivostjo?

⁸ Preskušnje vere lahko uspešno prebrodimo, če imamo poleg spoznanja še samoobvladanje. Grška beseda za samoobvladanje označuje zmožnost imeti se v oblasti. Ta sad Božjega duha nam pomaga, da smo v mislih, besedah in vedenju zmerni. Če se vztrajno obvladujemo, se učimo zdržljivosti. Grški izraz za zdržljivost označuje pogumno odločenost, ne malodušje zaradi neogibne stiske. Jezus je zdržal na mučilnem kolu zaradi veselja, ki ga je čakalo (Hebrejcem 12:2). Božja moč in zdržljivost krepita vero, pomagata nam ostati vedri v stiskah in zavračati skušnjave ter nas varujeta pred kompromisi v preganjanjih (Filipljanom 4:13).

9. a) Kaj je vdanost Bogu? b) Zakaj je potrebno ob vdanosti Bogu kazati tudi bratoljubje? c) Kako lahko bratoljubje obogatimo z ljubeznijo?

⁹ Zdržljivosti moramo dodati vdanost Bogu — spoštovanje, čaščenje in služenje Jehovu. Če smo vdani Bogu in ko vidimo, kako Jehova ravna s svojim ljudstvom, naša vera raste. Da bi bili res pobožni, moramo kazati bratoljubje. Saj, »kdor . . . ne ljubi brata svojega, katerega vidi, kako more ljubiti Boga, ki ga ne vidi« (1. Janezov 4:20). Srce bi nas moralo gnati, da smo iskreno naklonjeni drugim Jehovovim služabnikom in vedno stremimo za tistim, kar jim je v korist (Jakob 2:14-17). Zakaj pa naj bi bratoljubje obogatili še z ljubeznijo? Očitno je Peter hotel reči, naj ljubimo vse ljudi, ne le svoje brate. To ljubezen najbolje pokažemo z oznanjevanjem dobre vesti in duhovno pomočjo ljudem (Matevž 24:14; 28:19, 20).

Različen učinek

10. a) Kako bomo ravnali, če svojo vero plemenitimo s krepostjo, spoznanjem, samoobvladanjem, zdržljivostjo, vdanostjo Bogu, bratoljubjem in ljubeznijo? b) Kaj se zgodi, če človeku, ki se ima za kristjana, manjka teh lastnosti?

¹⁰ Če vero plemenitimo s krepostjo, spoznanjem, samoobvladanjem, zdržljivostjo, vdanostjo Bogu, bratoljubjem in ljubeznijo, bomo mislili, govorili in delali tako, da bomo všeč Bogu. Če kdo, ki se razglaša za kristjana, ne kaže teh lastnosti, duhovno oslepi. Tak je »kratkoviden«, noče videti Božje luči in pozablja, da je bil očiščen nekdanjih grehov (2. Petrov 1:8-10; 2:20-22). Nikoli se ne pustimo tako zapeljati, da ne bomo izgubili vere v Božje obljube.

11. Kaj lahko upravičeno pričakujemo od zvestovdanih maziljencev?

¹¹ Zvestovdani maziljeni kristjani verjamejo Jehovovim obljubam in si prizadevajo, da bi utrdili svojo poklicanost in izvoljenost. Od njih lahko pričakujemo boguvšečne lastnosti ne glede, na kakšne ovire bodo naleteli na svoji poti. Zvestim maziljencem je dan ,zmagoslaven vhod v kraljestvo Jezusa Kristusa‘, ko vstanejo v duhovno življenje na nebu (2. Petrov 1:11).

12. Kako naj razumemo besede iz Drugega Petrovega lista 1:12-15?

¹² Peter se je zavedal, da bo kmalu umrl, in pričakoval je vstajenje v nebeško življenje. Dokler pa je živel »v tej koči«, človeškem telesu, je skušal utrjevati vero sovernikom in jih spodbujati k tistemu, kar je potrebno za Božjo naklonjenost. Po Petrovi smrti so njegovi duhovni bratje in sestre lahko krepili svojo vero tako, da so se spominjali njegovih besed (2. Petrov 1:12-15).

Vera v preroško besedo

13. Kako je Bog priskrbel pričevanje o Kristusovem prihodu, ki krepi vero?

¹³ Sam Bog nam krepi vero, ker priča za gotovost Jezusovega prihoda ,z močjo in veliko slavo‘ (Matevž 24:30; 2. Petrov 1:16-18). Poganski duhovniki niso imeli dokazov, zato so širili izmišljene zgodbe o svojih bogovih, Peter, Jakob in Janez pa so na lastne oči videli Kristusovo veličastje ob spremenjenju (Matevž 17:1-5). Videli so ga v slavi in slišali glas samega Boga, ki je potrdil Jezusa za svojega ljubljenega sina. To priznanje in sijajna prikazen sta bila za Kristusa dar časti in slave. Zaradi tega božanskega razodetja je Peter tisti kraj, verjetno na grebenu Hermona, poimenoval ,sveta gora‘. (Primerjaj 2. Mojzesovo 3:4, 5.)

14. Kako bi Jezusovo spremenjenje moralo vplivati na našo vero?

¹⁴ Kako naj Jezusovo spremenjenje vpliva na našo vero? Peter je rekel: »Tako je za nas preroška beseda še trdnejša, in prav ravnate, če pazite nanjo kakor na svetilko, ki sveti na temnem kraju, dokler ne zasije dan in ne vzide danica v vaših srcih.« (2. Petrov 1:19, Jere, Pečjak, Snoj) »Preroška beseda« verjetno ne zajema le hebrejskospisnih prerokb o Mesiju, temveč tudi Jezusovo izjavo, da bo prišel ,z močjo in veliko slavo‘. Kako je spremenjenje ,utrdilo‘ to besedo? Potrdilo je preroško besedo o Kristusovem slavnem prihodu s kraljestveno oblastjo.

15. Kaj pomeni biti pozoren na preroško besedo?

¹⁵ Če si hočemo okrepiti vero, moramo biti pozorni na preroško besedo. To pomeni preučevati to besedo, se o njej pogovarjati na krščanskih shodih ter uporabljati njene nasvete (Jakob 1:22-27). Pustiti moramo, da »svetilka, ki sveti na temnem kraju« razsvetljuje naše srce (Efežanom 1:18). Le tedaj nas bo vodila do ,danice‘ oziroma ,svetle jutranje zvezde‘, Jezusa Kristusa, razodetega v slavi (Razodetje 22:16). To razodetje bo za brezverce pomenilo uničenje, za verujoče pa blagoslov (2. Tesalonočanom 1:6-10).

16. Zakaj lahko verjamemo, da se bodo spolnile vse preroške obljube iz Božje besede?

¹⁶ Božji preroki niso bili le bistri možje, ki bi se domislili modrih napovedi, saj je Peter napisal: »Nobena prerokba v Svetem pismu ni stvar zasebne razlage. Nikoli namreč nobena prerokba ni bila izrečena na človeško pobudo, pač pa so ljudje, navdihovani od Svetega Duha, govorili v imenu Boga.« (2. Petrovo 1:20, 21, EI) David je, recimo, dejal: »Duh GOSPODOV je govoril po meni.« (2. Samuelova 23:1, 2) In Pavel je napisal: »Vse Sveto pismo je navdihnjeno od Boga.« (2. Timoteju 3:16, EI) Ker so bili Božji preroki navdihnjeni s svetim duhom, lahko zaupamo, da se bodo spolnile vse obljube v Božji besedi.

Verovali so v Božje obljube

17. Katera obljuba je bila temelj za Abelovo vero?

¹⁷ Jehovove obljube so bile temelj vere za »oblak« njegovih predkrščanskih prič (Hebrejcem 11:1–12:1). Abel je na primer veroval v Božjo obljubo o ,semenu‘, ki bo strlo glavo ,kači‘. Dokaze Božje obsodbe je lahko videl na svojih starših. Adamova družina je zunaj Edena jedla kruh v potu svojega obraza, ker je iz preklete zemlje poganjalo trnje in osat. Abel je verjetno videl, da Eva hrepeni po svojem možu in da ji ta gospoduje. Gotovo mu je Eva povedala za težave med nosečnostjo. Vhod v edenski vrt pa je bil zastražen s keruboma in gorečim mečem (1. Mojzesova 3:14-19, 24). Vse to je bilo »zagotovilo«, ki je Abela prepričalo, da bo rešitev prišla po obljubljenem Semenu. Abel je ravnal po veri in daroval Bogu žrtev, ki je bila vrednejša od Kajnove (Hebrejcem 11:1, 4, EI).

18., 19. Kako sta verovala Abraham in Sara?

¹⁸ Tudi očaki Abraham, Izak in Jakob so verovali v Jehovove obljube. Abraham je verjel Božji obljubi, da bodo po njem blagoslovljene vse rodovine na zemlji in da bo njegovo seme dobilo deželo (1. Mojzesova 12:1-9; 15:18-21). Njegov sin Izak in vnuk Jakob sta bila ,sodediča iste obljube‘. Po veri se je Abraham »preselil v deželo obljube« in pričakoval ,mesto s trdnimi temelji‘ (JPS), Božje nebeško kraljestvo. Pod njegovo oblastjo bo namreč ponovno zaživel na zemlji (Hebrejcem 11:8-10). Ali tudi ti tako veruješ?

¹⁹ Abrahamova žena Sara je bila stara okrog 90 let in že zunaj rodne dobe, a verjela je Božji obljubi in dobila moč, da je »spočela« in rodila Izaka. Tako se je od stoletnega Abrahama, čigar spolna moč je že ,omrtvela‘, rodilo potomcev, »kolikor je zvezd na nebu« (Hebrejcem 11:11, 12, EI; 1. Mojzesova 17:15-17; 18:11; 21:1-7).

20. Kaj so delali očaki, čeprav niso videli popolne spolnitve Božjih obljub, ki so jih dobili?

²⁰ Zvesti očaki niso doživeli popolne spolnitve Božjih obljub, ki so jih prejeli, vendar »so jo iz daljave gledali, pozdravljali in priznavali, da so na zemlji tujci in priseljenci«. Minilo je več rodov, preden je Abrahamovo potomstvo dobilo v posest Obljubljeno deželo. Toda bogaboječi očaki so vse življenje verovali v Jehovove obljube. Ker niso nikoli izgubili vere, bodo kmalu vstali k življenju v zemeljskem področju »mesta«, ki jim ga je pripravil Bog, Mesijanskega kraljestva namreč (Hebrejcem 11:13-16, EI). Z vero lahko tudi mi ostanemo zvestovdani Jehovu, četudi se njegove čudovite obljube ne spolnijo takoj. Vera nas bo tudi spodbudila, da ubogamo Boga kakor Abraham. In kakor je on duhovno dediščino prenesel na potomce, tako lahko mi pomagamo svojim otrokom, da verujejo v Jehovove obljube (Hebrejcem 11:17-21).

Vera nujna za kristjane

21. Kaj vse mora vključevati naša vera, da bi bili danes po volji Bogu?

²¹ Vera je seveda še kaj drugega kakor le zaupanje v spolnitev Jehovovih obljub. Vso človeško zgodovino je moral človek na različne načine verovati v Boga, če mu je hotel biti všeč. Pavel je dejal, da je ,brez vere nemogoče biti Bogu po volji; kajti kdor se bliža Bogu, mora verovati, da je Bog in da bo plačevalec tistim, ki ga iščejo‘ (Hebrejcem 11:6). Kdor želi danes biti po volji Jehovu, mora verovati v Jezusa Kristusa in odkupno žrtev, ki jo je po njem priskrbel Bog (Rimljanom 5:8; Galatom 2:15, 16). To je povedal tudi sam Jezus: »Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor veruje vanj, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. Kdor veruje v Sina, ima večno življenje; kdor pa v Sina ne veruje, ne bo prišel v življenje, ampak ostane nad njim božja jeza.« (Janez 3:16, 36, EI)

22. Katero obljubo bo spolnilo Mesijansko kraljestvo?

²² Jezus ima pri spolnjevanju Božjih obljub o Kraljestvu, za katerega prosijo kristjani, osrednjo vlogo (Izaija 9:6, 7; Daniel 7:13, 14; Matevž 6:9, 10). Kakor je pokazal Peter, je spremenjenje potrdilo preroško besedo o Jezusovem prihodu s kraljestveno oblastjo in slavo. Mesijansko kraljestvo bo spolnilo še eno Božjo obljubo, saj je Peter napisal: »Mi pa se po njegovi obljubi zanašamo na nova nebesa in novo zemljo, kjer biva pravičnost.« (2. Petrovo 3:13, EI) Podobna prerokba se je spolnila, ko so se 537. leta pr.n.š. judovski izgnanci pod upravnikom Zerubabelom in velikim duhovnikom Jozuetom iz Babilona vrnili v domovino (Izaija 65:17). Toda Peter je meril na prihodnost, ko bodo »nova nebesa« — nebeško Mesijansko kraljestvo — vladala nad »novo zemljo«, pravično človeško družbo na zemlji (primerjaj Psalm 96:1).

23. Katera vprašanja o kreposti bomo obravnavali naslednjič?

²³ Zvestovdani Jehovovi služabniki in sledilci njegovega ljubljenega sina Jezusa Kristusa hrepenimo po Božjem obljubljenem novem svetu. Vemo, da je blizu, in verjamemo, da se bodo spolnile vse Jehovove dragocene obljube. Da bi bili všeč Bogu, moramo svojo vero okrepiti s krepostjo, spoznanjem, samoobvladanjem, zdržljivostjo, vdanostjo Bogu, bratoljubjem in ljubeznijo.a Ob tem se lahko vprašamo, kako lahko kažemo krepost. In kako bomo s krepostjo pomagali sebi in drugim, še posebej našim krščanskim bratom, ki verujejo v Božje obljube?

[Podčrtne opombe]

Kako boš odgovoril?

◻ Kako bi definiral vero?

◻ Katere lastnosti je po Drugem Petrovem listu 1:5-7 treba dodati veri?

◻ Kako bi moralo Jezusovo spremenjenje vplivati na našo vero?

◻ Kako so bili Abel, Abraham, Sara in drugi iz starih časov zgledni v veri?

[Slika na strani 15]

Ali veš, kako lahko Jezusovo spremenjenje vpliva na človekovo vero?