Kako lahko v veri pokažemo krepost
»[Pokažite] v svoji veri krepost.« (2. PETROV 1:5, Jere, Pečjak, Snoj)
1., 2. Zakaj naj od Jehovovega ljudstva pričakujemo krepostno ravnanje?
JEHOVA vedno ravna krepostno. On dela vse pravično in prav. Zato je apostol Peter za Boga lahko rekel, da je poklical maziljene kristjane »po lastni slavi in kreposti«. Tem je točno spoznanje o njihovem krepostnem nebeškem Očetu pokazalo, kaj je potrebno za Bogu vdano življenje (2. Petrov 1:2, 3).
2 Apostol Pavel je opominjal kristjane, naj bodo »posnemalci Boga, kakor otroci ljubljeni« (Efežanom 5:1). Jehovovi častilci bi morali posnemati svojega nebeškega očeta: vedno ravnati krepostno. Kaj pa je krepost?
Kaj je krepost
3. Kako je krepost definirana?
3 Sodobni slovarji definirajo krepost kot »vztrajno obvladovanje moralno negativnih nagnjenj in teženje k dobremu«. Kreposten človek je pošten. Kaj je za kristjane dobro, je določil Bog in to jasno zapisal v svoji Sveti besedi Bibliji.
4. Katere lastnosti, omenjene v Drugem Petrovem listu 1:5-7, bi si morali prizadevati razvijati kristjani?
4 Pravi kristjani se prilagajajo Jehovovim merilom za pravičnost in verujejo v njegove dragocene obljube. Poslušajo tudi Petrov nasvet: »Prav zato skušajte vneto razvijati iz vere krepost, iz kreposti spoznanje, iz spoznanja samoobvladanje, iz samoobvladanja potrpežljivost, iz potrpežljivosti pobožnost, iz pobožnosti bratoljubje, iz bratoljubja ljubezen.« (2. Petrovo 1:5-7, EI) Kristjan se mora truditi, da razvije te vrline; to se ne zgodi v nekaj dneh ali letih, marveč zahteva dosmrtno oziroma stalno prizadevanje. Že samo to, da vero oplemenitimo s krepostjo, je velika naloga!
5. Kaj je krepost s svetopisemskega stališča?
5 Leksikograf M. R. Vincent pravi, da je izviren klasičen pomen grške besede, prevedene s krepost, označeval »vsako odliko«. Ko je Peter naročil kristjanom, naj oznanjajo Božje »kreposti«, je uporabil množinsko obliko (1. Petrov 2:9). S svetopisemskega stališča krepost ni pasivna, temveč »moralna moč, moralna energija, krepkost duše«. Ko je Peter omenil krepost, je imel v mislih pogumno moralno odliko, ki naj bi jo Božji služabniki kazali in razvijali. Ali sploh lahko nepopolni ljudje delamo tisto, kar je pred Bogom krepostno?
Nepopolni, pa krepostni
6. Zakaj lahko kljub nepopolnosti delamo tisto, kar je pred Bogom krepostno?
6 Ker smo podedovali nepopolnost in greh, se lahko vprašamo, ali sploh lahko delamo tisto, kar je pred Bogom krepostno (Rimljanom 5:12). Če želimo imeti čisto srce, ki nas bo spodbujalo h krepostnim mislim, besedam in delom, nujno potrebujemo Jehovovo pomoč (primerjaj Lukež 6:45). Skesani psalmist David je po grehu z Batsebo prosil: »Čisto srce mi ustvari, o Bog, in trdnega duha ponovi v meni.« (Psalm 51:10) Bog je Davidu odpustil in mu pomagal, da je spet ravnal krepostno. Če smo se hudo pregrešili, pa smo skesano sprejeli pomoč Boga in občinskih starešin, se lahko vrnemo na krepostno pot in ostanemo na njej (Psalm 103:1-3, 10-14; Jakob 5:13-15).
7., 8. a) Kaj je potrebno, da bi ostali krepostni? b) Kaj kristjanom pomaga pri kreposti?
7 Zaradi podedovane grešnosti se moramo v sebi ves čas bojevati, da ravnamo krepostno. Če hočemo ostati krepostni, se ne smemo pustiti zasužnjiti grehu, marveč moramo ,služiti pravičnosti‘, vedno misliti, govoriti in delati krepostno (Rimljanom 6:16-23). Naše močne mesene želje in grešne težnje nasprotujejo krepostnim rečem, ki jih Bog zahteva od nas. Kaj naj torej napravimo?
8 Najprej, pustiti se moramo voditi Jehovovemu svetemu duhu oziroma dejavni sili in poslušati Pavlov nasvet: »Dajte se voditi duhu in nikar ne strezite poželenju mesa. Zakaj meso si želi, kar je zoper duha, duh pa, kar je zoper meso. Ta dva si namreč medsebojno nasprotujeta, tako da ne delate tega, kar bi hoteli.« (Galačanom 5:16, 17, EI) Tako je, pravičnost spodbuja Božji duh, vodilo za pravo vedenje pa je Njegova beseda. Pri tem nam ljubeče pomagajo Jehovova organizacija ter nasveti »zvestega in preudarnega sužnja« (Matej 24:45-47, NW). Tako se lahko uspešno bojujemo proti grešnim težnjam (Rimljanom 7:15-25). Če nam pride na misel kaj nečistega, moramo takšno misel seveda takoj zavrniti in moliti za Božjo pomoč pri upiranju skušnjavam po kakršnemkoli nekrepostnem ravnanju (Matevž 6:13).
Krepost in naše misli
9. Kakšno razmišljanje terja krepost?
9 Krepost se začne pri načinu razmišljanja. Da bi bili všeč Bogu, moramo razmišljati o pravičnih, dobrih, krepostnih rečeh. Pavel je dejal: »Sicer pa, bratje, vse, kar je resnično, kar je plemenito, kar je pravično, kar je čisto, kar je ljubeznivo, kar je častno, kar je količkaj krepostno in ugledno, vse to imejte v mislih.« (Filipljanom 4:8, EI) Mislimo na pravične in čiste reči, naj nas ne privlači tisto, kar ni krepostno. Pavel je lahko rekel: »Kar ste se . . . naučili in prejeli in slišali in videli na meni, to delajte.« Če smo kakor Pavel krepostni v mislih, govoru in ravnanju, tedaj smo dobra družba, zgled krščanskega življenja, tedaj ,bo z nami Bog miru‘ (Filipljanom 4:9).
10. Kako nam upoštevanje nasveta iz Prvega lista Korinčanom 14:20 pomaga ostati kreposten?
10 Če hočemo v mislih ostati krepostni in biti všeč našemu nebeškemu Očetu, moramo upoštevati Pavlov nasvet: »Bratje, ne bodite otroci glede razumnosti. V hudobiji le bodite otroški, glede razumnosti pa bodite odrasli.« (1. Korinčanom 14:20, EI) To pomeni, da si kristjani ne želimo spoznanja ali izkušenj glede hudobije. Ne dovolimo si pokvariti svojih misli, v teh rečeh raje ostanemo neizkušeni kakor otroci. Obenem se povsem zavedamo, da sta nemoralnost in hudobnost pred Jehovom greh. Pomagala nam bo močna iskrena želja, da mu s krepostjo ugajamo; ta nas bo tudi navedla, da se bomo ogibali nečistega razvedrila in drugih kvarnih vplivov tega sveta, ki je v Satanovi oblasti (1. Janezov 5:19).
Krepost in naše govorjenje
11. Kakšno govorjenje terja krepost ter kako sta v tem zgledna Bog Jehova in Jezus Kristus?
11 Če krepostno mislimo, se to mora opaziti v našem govorjenju. Krepost zahteva čist, spodoben, resničen in spodbuden govor (2. Korinčanom 6:3, 4, 7). Jehova je ,Bog resnice‘ (Psalm 31:5). On je v vsem zvest in njegove obljube so gotove, saj ne laže (4. Mojzesova 23:19; 1. Samuelova 15:29; Titu 1:2). Božji sin Jezus Kristus je ,poln milosti in resnice‘. Ko je bil na zemlji, je vedno govoril resnico, ki jo je prejel od svojega očeta (Janez 1:14; 8:40). In Jezus »ni storil greha, tudi zvijača se ni našla v ustih njegovih« (1. Petrov 2:22). Če smo res Božji in Kristusovi služabniki, bomo govorili po resnici in se pošteno vedli, kakor bi bili ,opasani z resnico‘ (Efežanom 5:9; 6:14).
12. Katerih vrst govorjenja se moramo ogibati, če hočemo biti krepostni?
12 Če smo krepostni, v našem besednjaku ne bo nekaterih vrst govora. Ravnali bomo po Pavlovem nasvetu: »Naj izginejo med vami vsakršna ujedljivost, vsakršno besnenje, rohnenje in obrekovanje z vsakršno hudobijo vred.« »Nečistovanje in vsakršna nesramnost ali lakomnost pa naj se med vami niti ne imenuje, kakor se spodobi svetim. Isto velja za kvantanje in nespametno ali prostaško govorjenje; vse to je nespodobno. Rajši se posvečajte zahvaljevanju!« (Efežanom 4:31; 5:3, 4; oboje EI) Če nas bo pravično srce odvračalo od nekrščanskega govorjenja, se bodo drugi radi družili z nami.
13. Zakaj morajo kristjani obvladovati jezik?
13 Želja, da ugajamo Bogu in govorimo krepostno, nam bo pomagala obvladovati jezik. Zaradi grešnih nagnjenj se vsi kdaj pregrešimo v besedi. Toda učenec Jakob pravi, da se konji dajo ubogljivo voditi, če ,jim damo uzdo v gobec‘. Tako moramo uzdati tudi svoj jezik in ga rabiti samo za krepostne besede. Neobvladan jezik je »svet krivice« (Jakob 3:1-7). Vse zlo tega brezbožnega sveta povzroča neukročen jezik. To je vzrok lažnivega pričevanja, zmerjanja, opravljanja in podobnih škodljivih reči (Izaija 5:20; Matevž 15:18-20). Neukročen jezik je poln smrtnega strupa, kadar izreka žaljive, pikre ali obrekljive pripombe (Psalm 140:3; Rimljanom 3:13; Jakob 3:8).
14. Katerega dvojnega merila glede govorjenja se morajo kristjani ogibati?
14 Kakor je pokazal Jakob, bi bilo protislovno ,blagoslavljati Jehova‘, lepo govoriti o Bogu, potem pa zlorabljati jezik — ,preklinjati ljudi‘ oziroma želeti jim zlo. Kako pregrešno bi bilo na shodih peti hvalo Bogu, zatem pa hudobno govoriti o sovernikih! Iz istega studenca ne moreta izvirati sladka in grenka voda. Če služimo Jehovu, drugi od nas upravičeno pričakujejo krepostno govorjenje in ne nespodobne besede. Zato ne govorimo hudobno, marveč si prizadevajmo za govorjenje, s katerim bomo koristili tistim, s katerimi se družimo, in jih duhovno utrjevali (Jakob 3:9-12).
Krepost in naša dela
15. Zakaj je tako pomembno, da se ne spuščamo v nikakršno sleparstvo?
15 Kristjani moramo krepostno misliti in govoriti, kako pa je z našimi deli? Le če se krepostno vedemo, ugajamo Bogu. Noben Jehovov služabnik ne more zanemarjati kreposti, biti nepošten in potuhnjen, obenem pa misliti, da ga Bog sprejema. V Knjigi pregovorov 3:32 (EI) piše: »Zakaj gnusoba je Gospodu hudobnež, s pravičnimi pa je zaupen.« Če kaj cenimo odnos z Bogom Jehovom, nas morajo te pomenljive besede odvrniti od škodoželjnosti in kakršnegakoli sleparstva. Med sedmimi Jehovu ogabnimi rečmi je tudi »srce, ki snuje hudobne naklepe« (Pregovori 6:16-19). Ne počenjajmo takšnih reči, temveč ravnajmo krepostno; tako bomo koristili bližnjim in slavili nebeškega očeta.
16. Zakaj se kristjani nikakor ne smejo zapletati v hinavščino?
16 Biti kreposten pomeni biti tudi pošten (Hebrejcem 13:18). Hinavec, ki govori eno, dela pa drugo, ni kreposten. Grška beseda za hinavca (hypokrites) se nanaša na razlagalca in označuje tudi gledališkega igralca. Ker so grški in rimski igralci nosili maske, so to besedo začeli rabiti kot metaforo za človeka, ki se pretvarja. Hinavci so ,nezvesti‘ (primerjaj Luka 12:46, Moder z Matevžem 24:50, 51). Hinavščina (hypokrisis) lahko pomeni tudi hudobijo in zvijačo (Matevž 22:18; Marko 12:15; Lukež 20:23). Kako žalostno je, če zaupnega človeka zavedejo nasmeški, dobrikanje in dela, ki so samo krinka. Čisto drugače se počutimo, kadar imamo opravka z zaupanja vrednimi kristjani. Če smo krepostni in odkriti, nas Bog blagoslovi, saj so mu po volji tisti, ki kažejo »nehlinjeno bratoljubje« in ,nehinavsko vero‘ (1. Petrov 1:22; 1. Timoteju 1:5).
Krepost je dejavna dobrota
17., 18. Kako bomo ravnali z drugimi, če kažemo sad duha dobroto?
17 Če svojo vero bogatimo s krepostjo, si bomo prizadevali, da ne bomo premišljevali, govorili in delali reči, ki za Boga niso sprejemljive. In če hočemo biti krepostni kristjani, moramo biti tudi dobri. Pravzaprav bi kreposti lahko rekli tudi dobrota. Dobrota je sad Jehovovega svetega duha, ne zgolj človeškega naprezanja (Galatom 5:22, 23). Ko si prizadevamo za tem sadom duha, nas bo to spodbudilo, da bomo o drugih dobro mislili in jih kdaj pohvalili za njihove vrline kljub njihovim pomanjkljivostim. Ali morda že veliko let zvesto služijo Jehovu? Tedaj jih moramo spoštovati in lepo govoriti o njih in njihovi službi Bogu. Naš nebeški oče vidi njihovo ljubezen do njegovega imena in njihova krepostna dela vere, in to bi morali opaziti tudi mi (Nehemija 13:31b; Hebrejcem 6:10).
18 Krepost v nas spodbuja potrpljenje, razumevanje in sočutje. Če je naš sočastilec Jehova v stiski ali potrt, ga bomo skušali pomiriti oziroma potolažiti, saj tudi naš ljubeči nebeški oče tolaži nas (2. Korinčanom 1:3, 4; 1. Tesalonočanom 5:14). Sočustvujmo z žalostnimi, ki so morda izgubili koga izmed dragih. Če lahko kakorkoli ublažimo trpljenje, bomo to storili, saj kreposten duh spodbuja ljubeča, dobrohotna dejanja.
19. Kako se bodo do nas verjetno vedli bližnji, če smo krepostni v mislih, besedah in delih?
19 Če lepo govorimo o Jehovu, ga osrečujemo, ravno tako bodo verjetno drugi osrečevali nas, če smo krepostni v mislih, besedah in delih (Psalm 145:10). Moder pregovor se glasi: »Blagoslovi bivajo na glavi pravičnika, usta brezbožnih pa skrivajo silovitost.« (Pregovori 10:6) Hudoben in nasilen človek nima kreposti, zato ni prikupen. Žanje tisto, kar seje, saj ljudje ne morejo o njem iskreno lepo govoriti in ga tako osrečevati (Galatom 6:7). Koliko boljše je Jehovovim služabnikom, ki krepostno mislijo, govorijo in delajo! Drugi jih imajo radi, zaupajo jim in jih spoštujejo; osrečujejo jih in lepo govorijo o njih. Pa še nekaj: zaradi pobožne kreposti so deležni nadvse dragocenega Jehovovega blagoslova (Pregovori 10:22).
20. Kako lahko krepostne misli, besede in dela vplivajo na občino Jehovovega ljudstva?
20 Krepostne misli, besede in dela gotovo koristijo občini Jehovovega ljudstva. Če so si soverniki naklonjeni in se spoštujejo, med njimi cveti bratovska ljubezen (Janez 13:34, 35). Krepostno govorjenje, tudi iskrena pohvala in spodbuda, pospešuje prijeten občutek sodelovanja in enotnosti (Psalm 133:1-3). Prisrčna, krepostna dela spodbujajo druge, da se odzovejo enako. Najvažnejše pa je, da krščanska krepost prinaša priznanje in blagoslov našega krepostnega nebeškega očeta Jehova. Zato si postavimo cilj, da verjamemo Božjim dragocenim obljubam, vsekakor pa se tudi iskreno potrudimo, da svojo vero obogatimo s krepostjo.
Kako boš odgovoril?
◻ Kako bi definiral krepost; zakaj smo lahko tudi nepopolni ljudje krepostni?
◻ Kakšno razmišljanje terja krepost?
◻ Kako bi morala krepost vplivati na naše govorjenje?
◻ Kako naj krepost vpliva na naše ravnanje?
◻ Katere koristi prinaša krepost?
[Slika na strani 21]
Ker iz istega studenca ne moreta izvirati sladka in grenka voda, ljudje od Jehovovih služabnikov upravičeno pričakujejo samo krepostne reči