Kakšnim ljudem si naklonjen

»IŠČEMO NEVESTO. Biti mora svetlejše polti in vitka, akademsko izobražena, zaželen je podiplomski naslov. Biti mora iz dobre in bogate družine. Zaželena je ista kasta.«

TAKŠNA JE značilna ženitna ponudba v indijskem časopisu. Najbrž lahko kaj podobnega prebereš tudi drugod po svetu. V Indiji običajno tako oglašujejo starši obetavnih ženinov. Odgovori na oglas navadno vsebujejo fotografijo dekleta v živordečem sariju ter z veliko zlatega nakita. Če fantova družina soglaša, se lahko pričnejo poročna pogajanja.

Obča merila vrednotenja

V Indiji je povsem običajno, da se išče nevesta svetlejše polti. Vzrok za to je globoko ukoreninjeno verovanje, da so ljudje takoimenovanih nižjih kast hindujske družbe temnejše polti. Pred nedavnim je bila na indijski televiziji predstavljena zgodba, ki je pripovedovala o dveh dekletih, svetlopolti in temnopolti. Svetlopolta je bila brezsrčna in neotesana, temnopolta pa prijazna in vljudna. Potem je prišlo do pravljične spremembe: svetlopolto dekle je bilo kaznovano, postalo je temnopolto, temnopolti pa se je koža posvetlila. Očitno je bil nauk zgodbe, da čeprav je v danem primeru prevladala dobrota, je svetla polt zaželena nagrada.

Takšni rasni predsodki so pogosto veliko bolj ukoreninjeni, kot si lahko mislimo. Zgodi se lahko, da Azijec obišče kakšno zahodno državo in toži, da z njim grdo ravnajo zaradi barve kože in poševnih oči. Takšno ravnanje ga moti, čuti se zapostavljenega. Toda ko se vrne v rojstno deželo, morda sam enako ravna z ljudmi druge etnične skupine. Barva kože in etnična pripadnost celo danes pomembno vplivata na odločitev mnogih ljudi, koliko bodo koga cenili.

»Denar pa doseže vse,« je zapisal starodavni kralj Salomon (Pridigar 10:19). Kako resnično je to! Na to, kako bodo na nekoga gledali drugi, vpliva tudi bogastvo. Vendar se ljudje le redko vprašajo, kako je človek prišel do bogastva. Ali je obogatel s trdim delom in skrbnim gospodarjenjem ali na nepošten način? To jim komaj kaj pomeni. Bogastvo, pa naj si ga je kdo pridobil pošteno ali nepošteno, mnoge ljudi navede, da se prilizujejo njegovemu lastniku.

V tem tekmovalnem svetu se visokošolsko izobrazbo visoko vrednoti. Že ob otrokovem rojstvu so starši spodbujeni k varčevanju za otrokovo izobraževanje. Ko je otrok star kakšni dve ali tri leta, poskrbijo, da gre v zares dober vrtec; to je prvi korak na dolgi poti do akademskega naslova. Nekateri menijo, da jim prestižna diploma prinaša pravico, da so jim drugi naklonjeni in jih spoštujejo.

Da, barva kože, izobrazba, denar in etnična pripadnost — to so postala merila, po katerih mnogi ljudje sodijo, oziroma kar vnaprej obsodijo, druge. To so dejavniki, ki določajo, komu bodo naklonjeni in komu ne. Kaj pa ti? Komu si naklonjen? Ali meniš, da človek, ki ima denar, svetlo polt ali visokošolsko izobrazbo, zasluži več naklonjenosti in spoštovanja? Če da, potem moraš resno razmisliti o tem, na čemu temeljijo tvoji občutki.

Ali so to zdrava merila

V knjigi Hindu World se opaža: »Če kdo iz nižjih kast umori brahmana, se mora mučiti do smrti, vso njegovo lastnino je potrebno zaseči, njegova duša pa bo za večno prekleta. Če pa brahman koga ubije, naj se samo očisti. Tega se ne kaznuje s smrtjo.« V tej knjigi se sicer govori o davnini, toda kako je s tem danes? Rasni predsodki in družbena trenja so celo v 20. stoletju povzročali, da so tekle reke krvi. In to ne velja samo za Indijo. Sovraštvo in nasilje, ki ju zaznamuje apartheid v Južni Afriki, rasni predsodki v Združenih državah Amerike in narodnostni predsodki v baltiških državah — to pa ni vse — so plod namišljenega občutka nadvlade. To, da je kdo bolj naklonjen enemu človeku kot drugemu zaradi rasne ali narodne pripadnosti, zagotovo ne rodi dobrih in miroljubnih sadov.

Kako je z bogastvom? Brez dvoma so nekateri obogateli s poštenim, trdim delom. Vendar se je ogromno bogastva nakopičilo v rokah zločincev, črnoborzijancev, prekupčevalcev mamil, tihotapcev orožja in podobnih ljudi. Res je sicer, da nekateri od teh podarijo denar dobrodelnim ustanovam ter podpirajo programe za pomoč revnim. Vendar pa so s svojimi zločini žrtvam prizadejali nepopisno bolečino in jih potisnili v bedo. Celo razmeroma majhni špekulanti, ki se pustijo podkupiti in sodelujejo v sumljivih poslih, so krivi za razočaranje, rane in smrti, ker njihovi izdelki slabo delujejo in posli propadajo. Res, bogastvo samo po sebi ni osnova za ugodno sodbo.

Kaj pa izobrazba? Ali dolg seznam naslovov pred osebnim imenom jamči, da je človek pošten in moralno neoporečen? Ali bi mu morali biti zaradi tega naklonjeni? Seveda si lahko človek z izobraževanjem razširi svoje obzorje. Mnogi, ki s svojo izobrazbo pomagajo drugim, zaslužijo čast in spoštovanje. Vendar pa je zgodovina prepolna primerov, ko je izobraženstvo zatiralo in izkoriščalo množice. Razmisli, kaj se danes dogaja na fakultetah in srednjih šolah. Univerzitetna središča so preplavljena z mamili in spolno prenosljivimi boleznimi. Mnogi študentje se šolajo edinole zaradi denarja, oblasti in slave. Sama človekova izobrazba je le težko zanesljiv kazalec njegove resnične osebnosti.

Ne barva kože, ne izobrazba, ne denar, ne etnična pripadnost in ne podobni dejavniki, niso zdrav temelj za presojo človekove vrednosti. Kristjani ne bi smeli skrbeti in se truditi, da bi jim bili ljudje naklonjeni zaradi zgoraj naštetih stvari. Kaj naj potem skrbi človeka? Za katera merila pa se ne sme meniti?