Ali lahko izobrazba in denar zagotovita varno prihodnost?

Mnogi menijo, da imajo tisti z visoko izobrazbo in veliko denarja zagotovljeno varno prihodnost. Prepričani so, da lahko univerzitetna izobrazba osebi pomaga postati boljši delavec, boljši družinski član in boljši državljan. Poleg tega menijo, da dobra izobrazba vodi do bolje plačane službe in da bodo tisti, ki več zaslužijo, srečnejši.

ODLOČITEV MNOGIH

Razmislite o besedah Zhanga Chena iz Kitajske. Rekel je: »Mislil sem, da potrebujem univerzitetno izobrazbo, da bi se rešil revščine, in da mi bo dobro plačana služba zagotovila srečno in zadovoljujoče življenje.«

Mnogi se hočejo šolati v znanih univerzah, morda celo v drugi državi, saj mislijo, da si bodo s tem lažje zagotovili varno prihodnost. To je bilo zelo običajno, dokler niso zaradi covida-19 omejili mednarodna potovanja. V poročilu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj iz leta 2012 je pisalo, da je 52 odstotkov tistih, ki se šolajo v tujini, Azijcev.

Starši se pogosto žrtvujejo, da bi si lahko njihovi otroci pridobili univerzitetno izobrazbo v tujini. Qixiang iz Tajvana se spominja: »Moji starši niso bili premožni. Kljub temu so vsem nam, in sicer štirim otrokom, omogočili šolanje na univerzi v Združenih državah.« Da so si to lahko privoščili, so si tako kot mnoge druge družine nakopali dolgove.

KAKŠNI SO REZULTATI?

Izobrazba lahko v nekaterih pogledih izboljša življenje, toda vedno ne prinaša rezultatov, ki jih študentje pričakujejo. Na primer, po mnogih letih žrtvovanja in po vedno večjih dolgovih mnogi ne morejo najti službe, ki so si jo želeli. V poročilu Rachel Mui v singapurski reviji Business Times piše, da je vedno več tistih, ki z univerzitetno izobrazbo ne morejo najti službe. Jianjie, ki ima doktorat in živi na Tajvanu, pravi: »Mnogi nimajo druge izbire, kot da sprejmejo službo, za katero se niso šolali.«

Tisti, ki lahko dobijo službo, za katero so se šolali, pa morda na koncu ugotovijo, da njihovo življenje ni takšno, kot so upali, da bo. Niran iz Tajske je za tem, ko se je vrnil z univerze v Angliji, našel službo, za katero se je šolal. »Izobrazba mi je pomagala, da sem dobil dobro plačano službo. Ampak večja plača je zahtevala več dela in več časa. Na koncu je podjetje odpustilo večino delavcev, tudi mene. Postalo mi je jasno, da nobena služba ne zagotavlja varnosti.«

Tudi tisti, ki so bogati oziroma živijo tako imenovano boljše življenje, imajo težave v družini, težave z zdravjem in skrbi, povezane z denarjem. Katsutoshi iz Japonske priznava: »Imel sem veliko materialnih stvari, ampak bil sem nesrečen, ker so mi drugi zavidali in z mano grdo ravnali.« Lam, ki živi v Vietnamu, je povedala: »Veliko ljudi si prizadeva za dobro plačano službo, da bi si s tem zagotovili finančno varnost, v resnici pa je izid ravno obraten – negotovost, zdravstveni problemi, čustvena izčrpanost in depresija.«

Tako kot Franklin so mnogi prišli do sklepa, da obstajajo pomembnejše stvari od visoke izobrazbe in bogastva. Nekateri od teh si za boljšo prihodnost raje prizadevajo tako, da se trudijo biti dobra oseba in da drugim delajo dobro. Ali takšno življenje zagotavlja varno prihodnost? Na to vprašanje odgovarja naslednji članek.