Komu je Bog naklonjen
VSI si želimo, da bi nas ljudje imeli radi. Kristjan pa si še veliko bolj želi, da bi mu bil naklonjen Bog. Za Boga Jehova se v Knjigi psalmov 84:11 (AC) trdi: »Milost in slavo daje Gospod, dobrega ne krati njim, ki hodijo v popolnosti.« Ob Jezusovem rojstvu je radostno vzklikanje nebeških angelov obljubljalo »mir ljudem, ki so mu po volji« (Luka 2:14).
Toda kdo je Bogu po volji? Ali ima Bog ista merila kot človek? Razumljivo, da ne. To je odkrila razprava v predhodnem članku. Pravzaprav se kristjane opominja, naj ,posnemajo Boga‘, zato bi se moral vsakdo od nas vprašati: Ali sem naklonjen ljudem, katerim je naklonjen Bog, ali pa me vleče, da bi presojal ljudi po posvetnih merilih (Efežanom 5:1)? Da bi si pridobili Jehovovo naklonjenost, se moramo potruditi, da gledamo na stvari tako kot on.
Božja vzvišena merila
Apostol Peter je rekel: »Bog ne gleda na osebo, temveč mu je v vsakem narodu všeč, kdor se ga boji in pravično ravna.« Apostol Pavel pa je rekel, da je Bog »iz enega [človeka] . . . ustvaril ves človeški rod«. (Apostolska dela 10:34, 35; 17:26) Zato lahko razumno sklepamo, da so v Božjih očeh vsi ljudje enakopravni ne glede na telesne značilnosti. Za kristjana torej ne bi bilo primerno, da je nekomu naklonjen samo zato, ker prihaja iz določenega okolja, ima določeno barvo kože ali pripada drugi rasi. Kristjan bo raje posnemal svojega Vzornika, Jezusa Kristusa, za katerega so celo sovražniki priznali, da ni bil pristranski (Matej 22:16).
Da bi nekaj opisali le površno in mimogrede, včasih uporabimo izraz »površinsko«. Barva kože pa je ravno to, nekaj površinskega. Človekova polt v ničemer ne odseva njegove osebnosti ali lastnosti. Ko izbiramo svojo družbo, s kom bomo jedli, se rokovali, prav gotovo ne smemo gledati na človekovo barvo kože. Spomnimo se, deklica, ki je bila vir navdiha za eno najlepših in najromantičnejših pesmi, kar jih je bilo kdaj napisano, je zase rekla: »Črna sem, ali lepa, . . . Zagorela, ker me je sonce ožgalo!« (Visoka pesem 1:5, 6) Niti barva kože niti rasna pripadnost ni primerna osnova za izkazovanje naklonjenosti. Veliko pomembnejše je, da se človek boji Boga in ravna pravično.
Kako pa gleda Bog na človekove gmotne dobrine? Izmed vseh bitij Bog daleč najbolj ljubi in je naklonjen svojemu sinu Jezusu Kristusu. Pa vendar Jezus na zemlji ni imel, »kamor bi glavo naslonil« (Matej 8:20). Ni imel ne zemlje, ne hiš, ne polja, ne sadnega drevja, ne živali. Kljub temu ga je Jehova počastil in povišal na položaj, ki je, če izvzamemo Boga, najvišji v vesolju (Filipljanom 2:9).
Jezus Kristus je bil Bogu po volji zaradi svojih dobrih del, ne pa zaradi tega, ker bi imel veliko gmotnih dobrin. (Primerjaj 1. Timoteju 6:17, 18). Svoje sledilce je opomnil: »Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer jih uničujeta molj in rja in kjer tatovi spodkopavajo zidove in kradejo; nabirajte pa si zaklade v nebesih, kjer jih ne uničujeta ne molj ne rja, in kjer tatovi ne spodkopavajo in ne kradejo.« (Matej 6:19, 20) Zato kristjani ne bodo naklonjeni ljudem zaradi njihovega imetja, ne bodo naklonjeni samo tistim, ki imajo polno posvetnih dobrin. Raje bodo iskali takšne, ki so bogati pri Bogu, neglede na to, ali so bogati ali revni v gmotnem pogledu. Ne pozabimo, da »je Bog izbral reveže na svetu, da so bogati v veri in dediči kraljestva, ki ga je obljubil tistim, kateri ga ljubijo« (Jakob 2:5). Če boš razmišljal tako kot Bog, ne boš nikoli postal žrtev občega pehanja za naklonjenost bogatašev.
Glede izobraževanja pa nam Biblija jasno odkriva, da Bog spodbuja k iskanju spoznanja in modrosti, pa tudi, da je bil Jezus Kristus največji učitelj, kar jih je kdaj hodilo po zemlji (Pregovori 4:7; Matej 7:29; Janez 7:46). Vendar za pridobitev Božje naklonjenosti nista pomembni posvetna modrost in izobrazba. Pavel nam govori ravno nasprotno: »Ni vas [poklicanih] veliko modrih v očeh ljudi, . . . Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta nespametno, da bi osramotil modre.« (1. Korinčanom 1:26, 27)
Bog je naklonjen dobro izobraženim, pa ne v posvetnih predmetih, ki se jih poučuje v visokošolskih ustanovah, marveč v »čistem jeziku« resnice, ki ga najdemo v njegovi Besedi, Bibliji (Sofonija 3:9, NW). Pravzaprav danes sam Jehova načrtno izobražuje svoje ljudstvo, in to po vsej obljudeni zemlji. Kakor je napovedal prerok Izaija, se ljudje izmed vseh narodov na to odzivajo z besedami: »Pridite, pojdimo h Gospodovi gori, k hiši Jakobovega Boga, da nas pouči o svojih potih, da bomo hodili po njegovih stezah!« Zato kristjani raje iščejo ljudi, ki s svojimi besedami in deli dokazujejo, da so zares »Gospodovi učenci«, kot pa da poveličujejo posvetno izobrazbo. Zaradi takšnega ravnanja se lahko veselijo ,obilnega miru‘ (NW), ki ga daje Bog. (Izaija 2:3; 54:13)
Lahko si pridobimo Božjo naklonjenost
Božja merila za doseganje naklonjenosti se zelo razlikujejo od človeških. Kljub temu si moramo prizadevati, da nas vodijo njegova načela, če si želimo pridobiti naklonjenost v njegovih očeh. To pomeni, da se moramo naučiti gledati na druge tako, kot nanje gleda Bog, ne pa da jih sodimo po človeških merilih, na katera morda vplivajo predsodki in sebičnost. Kako lahko to storimo?
Bog Jehova preiskuje človekovo srce ter je naklonjen tistim, ki kažejo kreposti kot so ljubezen, dobrota, prijaznost in potrpežljivost. Enako moramo ravnati mi. (1. Samuelova 16:7; Galačanom 5:22, 23) Pozorni moramo biti na človekovo skrito osebnost, kolikor pač kot ljudje sploh lahko smo, ne pa na njegovo barvo kože ali etnično pripadnost. Raje kot da se oziramo po tistih, ki so gmotno bogati, imejmo v mislih, kako na bogastvo gleda Bog. Prizadevajmo si, da ,bogatimo z dobrimi deli, da smo radodarni, da z drugimi delimo to, kar imamo‘ (1. Timoteju 6:18). Da bi dosegli Božjo naklonjenost, moramo še naprej napredovati v natančnem spoznanju o Bogu in njegovem sinu, Jezusu Kristusu; dobro se moramo naučiti čistega jezika resnice (Janez 17:3, 17). Če bomo ravnali tako, bomo tudi mi med tistimi, ki jim je naklonjen Bog.