Svetiti kakor luči na svetu

V MORALNO sprijenem in sprevrženem svetu morajo biti pravi kristjani po vsem svetu kot luč. Svetiti morajo v temnem svetu (Filipljanom 2:15). Mnogi tisoči so to pripravljeni delati kot pionirji, polnočasni oznanjevalci. Veliko jih v tej službi vztraja že več let in nagrajeni so, ko vidijo, kako se različni ljudje spreminjajo in postajajo pravi učenci Jezusa Kristusa (Matej 28:19).

Jehovove priče so, da bi pionirjem pomagale opravljati to sveto službo in izboljšati spretnost poučevanja, organizirale Šolo za pionirje. To je desetdnevni biblijski tečaj za trojno pomoč pionirjem: hoditi z Jehovom kot sledilci Jezusa Kristusa, močno ljubiti vso bratovščino in svetiti kakor luči na svetu.

Pionirska šola v Srednjeafriški republiki

Avgusta 1991 se je v Banguju, glavnem mestu Srednjeafriške republike, zbralo 48 študentov in 2 instruktorja. Študenti naj bi dobili navodila in praktične predloge za svoje delo. Kaj je bilo tako zanimivega v bangujskem razredu?

Enaindvajset študentov je še vedno obiskovalo posvetno šolo. Kljub temu so našli čas za splošno pionirsko službo. Oznanjevali in poučevali so med počitnicami, ob koncih tedna in popoldnevih.

Ti mladi so doumeli, kako pomembno je, da zdaj služijo Stvarniku (Pridigar 12:1; primerjaj 1. Korinčanom 7:29). Vredno je omeniti, da jih ima 12 neverne starše. Doma so edini v resnici. Dva fanta, telesna brata, je oče zaradi njune vere nagnal od doma. Mlad par iz skupščine jima je ponudil zavetje v svojem domu.

Michée in Sulamithe Kaleb sta v drugačnem položaju. Pionirata, medtem ko hodita še v šolo, njuna starša pa sta Jehovovi priči. Pravzaprav je bil med pionirji na tem tečaju tudi njun oče!

Tudi bangujske skupščine so sodelovale pri šolanju, le da malo drugače. Poskrbele so za gmotne potrebe, na primer hrano. Za hranjenje razreda so prispevale denar, pa tudi piščance, sladkor, riž in maniok.

Bližnje skupščine so za pripravljanje preproste, a okusne hrane organizirale kuharske ekipe. Srednjeafriška republika je znana po jedi ngunza, ki vsakomur prija. Kakšen je recept? Maniokovi listi, palmino olje, čebula, veliko česna in arašidovega masla ter potrpljenje, da se vse skupaj dodobra skuha. Vsaka ekipa je po svoje pripravila to jed. Odlično jim je uspela, nihče se ni mogel upreti skušnjavi.

Zunaj Banguja so organizirali še dva razreda, enega v Bouarju in drugega v Bambariju; tako se je število študentov povzpelo na 68. Zadnji dve leti je število pionirjev v Srednjeafriški republiki naraščalo. Januarja 1992 je bilo 149 splošnih in 17 posebnih pionirjev, pa še 78 pomožnih. To je spodbudilo povečano dejavnost po vsej državi, dosegali so nova najvišja števila oznanjevalcev, ur, ponovnih obiskov in biblijskih preučevanj. Ko je več delavcev, je tudi žetev večja (Izaija 60:21, 22; Matej 9:37, 38).

Bogu Jehovu smo hvaležni za te priprave in njegovi zemeljski organizaciji, da je organizirala te razrede. To namreč pomaga študentom in instruktorjem svetiti kakor luči v tem temnem svetu.

[Slika na strani 24]

Enaindvajset študentov šole za pionirje je še gimnazijcev

[Slika na strani 25]

Ta dva fanta sta morala zaradi resnice od doma