Učite se ubogati, sprejemajte vzgojo

ZAMISLITE si, da stojite na vrhu mogočne gore. Zdi se vam, da ste na vrhu sveta. Kako prijeten občutek svobode!

Vaša svoboda je v resnici precej omejena. Zakon težnosti resno omejuje vaše gibanje, že en sam napačen korak lahko izzove nesrečo. Kako razveseljivo pa je po drugi strani vedeti, da vas ta isti zakon ščiti, da vas ne bi odneslo v vesolje! Zakon vam je torej očitno v prid. Sprejemanje njegovih omejitev vam na tem gorskem vrhu koristi, celo rešuje življenje.

Da, zakoni in ubogljivost do zakonov morda omejujejo našo svobodo, ali pa zaradi tega ubogljivost ni zaželena?

Kako Bog gleda na ubogljivost

»Veliki stvarnik« Jehova je »studenec življenja«. Zaradi tega so ga vsa njegova stvarjenja upravičeno dolžna ubogati. Psalmist je imel takšno pravilno mnenje, takole je napisal: »Pridite, v molitvi padimo na tla, pokleknimo pred Gospodom, ki nas je ustvaril. Zakaj on je naš Bog, mi pa smo ljudstvo njegove paše in ovce njegove roke.« (Pridigar 12:1, NW; Psalm 36:10, v NW 9; 95:6, 7)

Jehova je od vsega začetka od svojih stvarjenj zahteval, da ga ubogajo. Adamovo in Evino življenje v raju je bilo odvisno od ubogljivosti (1. Mojzesova 2:16, 17). Tudi od angelov je pričakoval ubogljivost, čeprav so višja oblika življenja kot človek. Ker so bila ta duhovna stvarjenja ,neposlušna, ko je potrpežljivost Božja čakala v dneh Noetovih‘, so bila kaznovana, bila so ,izročena breznu teme, da se prihranijo za sodbo‘ (1. Petrovo 3:19, 20, AC; 2. Petrovo 2:4, Jere, Pečjak, Snoj).

Naravnost povedano, Bog hoče, da ga ubogamo, če mu želimo biti všeč. Takole beremo: »So mar Gospodu bolj všeč žgalne in klavne daritve kakor pokorščina Gospodovemu povelju? Glej, pokorščina je boljša kot daritev, poslušnost boljša nego tolšča ovnov.« (1. Samuelova 15:22).

Moramo se je učiti — zakaj in kako

Ubogljivost nam omogoča biti pravični pred Bogom, kako nujno je torej, da se je učimo! Naučimo se je lahko že v mladosti, tako kakor tuj jezik. Prav zaradi tega Biblija poudarja vzgojo otrok od malega (Jozue 8:35).

Nekateri modernisti nasprotujejo biblijskemu gledišču, pravijo, da je zahtevati od otrok ubogljivost enako duševnemu posilstvu. Trdijo, da je treba otroku pustiti, da sam, brez vmešavanja odraslih, razvija svoje zamisli in merila.

V 1960-ih letih, ko so mnogi starši ravnali po tem nasvetu, se Wilhelm Hansen, profesor psihologije, lektor in urednik, s tem ni strinjal. Napisal je: »V otrokovem prvem obdobju je odnos s starši še odločilen, zanj je ,slabo‘ tisto, kar starši prepovejo, in ,dobro‘ tisto, kar mu starši zapovejo ali za kar ga pohvalijo. Edino ubogljivost ga torej vodi po poti moralnosti in osnovnih vrlin, na čemer temelji njegov odnos do nravstvenega reda.« (Primerjaj Pregovore 22:15.)

Božja beseda poudarja, da se je potrebno naučiti ubogati. Tako beremo: »Vem, Gospod: človek nima v oblasti svoje usode, nobenemu človeku ni dano, da določi svoje korake na poti življenja.« (Jeremija 10:23) Zgodovina je polna primerov, ko so si ljudje sami zarisali življenjsko pot po svojih merilih in zaradi tega zabredli v resne težave. Zakaj se je to tako pogosto dogajalo? Ker ljudem manjka znanja, modrosti in razumevanja, da bi lahko brez pomoči usmerjali svoje življenje. Še slabše, podedovali so nagnjenje k napačnim odločitvam. Takoj po potopu je Jehova za človeka rekel: »Mišljenje človeškega srca je hudobno od njegove mladosti.« (1. Mojzesova 8:21)

Nihče torej ne podeduje nagnjenja, da bi ubogal Jehova. Vtisniti ga moramo v svoje otroke in se ga tudi sami učiti vse življenje. Vsi moramo v srcu gojiti takšno mnenje, kakor ga je zapisal kralj David: »Svoja pota, Gospod, mi pokaži, in svojih steza me nauči! Vodi me v svoji resnici ter me uči, saj si ti Bog, moj rešitelj; in v tebe vedno upam!« (Psalm 25:4, 5)

Z ubogljivostjo učiti ubogljivost

Jezusova mati in očim sta dobro poznala razmere ob Jezusovem rojstvu. Zato sta vedela, da bo Jezus pri spolnitvi Jehovovih namer imel pomembno vlogo. (Primerjaj Luka 1:35, 46, 47.) V njunem primeru so imele besede »Glej, dar Gospodov so otroci, plačilo je telesni sad« edinstven pomen (Psalm 127:3). Povsem sta se zavedala svoje ogromne odgovornosti, vedno sta nemudoma ubogala božanske napotke, kakršen je bil na primer tisti, naj zbežijo v Egipt, in pozneje, naj grejo v Galilejo (Matej 2:1-23).

Jezusovi starši so se zavedali tudi odgovornosti glede vzgoje. Jezus je bil med svojim predčloveškim obstojem vedno ubogljiv. Ko je bil na zemlji, pa se je učil ubogljivosti v čisto novih razmerah. Ubogati je moral nepopolne starše, saj celo popoln otrok potrebuje vzgojna navodila in poučevanje. To so mu starši dajali. Kaznovanje pa ni bilo potrebno, Jezus je namreč zmeraj ubogal, nikoli mu ni bilo treba dvakrat reči. Takole piše: »Nato se je vrnil z njima [staršema] in prišel v Nazaret ter jima je bil pokoren.« (Luka 2:51)

Jožef in Marija sta tudi vedela, kako z zgledom poučevati Jezusa. Beremo, na primer, da so »njegovi starši . . . hodili vsako leto za velikonočne praznike v Jeruzalem« (Luka 2:41). Jožef je s tem, ko je družino jemal s seboj, pokazal, da skrbi za njeno duhovno blaginjo in da resno jemlje Jehovovo čaščenje. Podobno lahko starši danes s svojo ubogljivostjo v zadevah glede čaščenja učijo ubogati svoje otroke.

Zaradi Jožefovega in Marijinega odličnega poučevanja v pravičnosti je Jezus »napredoval v modrosti in starosti in priljubljenosti pri Bogu in pri ljudeh«. Kako odličen zgled za današnje krščanske starše (Luka 2:52)!

»Ubogajte . . . v vsem«

»Otroci, ubogajte svoje starše v vsem, zakaj to je všeč Gospodu.« (Kološanom 3:20) Jezus je lahko poslušal svoje starše v vsem, saj zaradi ubogljivosti do Jehova niso od Jezusa — ali njegovih polbratov in polsester — zahtevali ničesar, kar bi bilo proti Jehovovi volji.

Tudi danes mnogi starši uspejo naučiti otroke, da so v vsem ubogljivi. Prisluhnimo trem očetom, ki so že vzgojili otroke, zdaj pa služijo v podružnici družbe Watch Tower.

Theo govori o tem, kako sta z ženo vzgojila petero sinov: »Pomembno je, da že na začetku povemo otrokom, da tudi odrasli delamo napake. Na žalost jih celo ponavljamo in moramo vedno znova prositi nebeškega očeta za odpuščanje in pomoč. Otrokom sva dala namerno vedeti, da se ravno tako kakor oni z mladostniškimi, midva boriva s skrbmi odraslih.«

Če naj se otrok nauči ubogati, je zelo pomemben ljubeč odnos med njim in starši. Hermann pravi za svojo ženo: »Fantoma ni bila samo mati, temveč tudi prijateljica. To sta cenila in tako jima ni bilo težko ubogati.« Potem pa pristavi še uporaben nasvet, kako izboljšati odnos z otroki: »Namerno več let nisva imela pomivalnega stroja, tako je bilo potrebno posodo prati in brisati na roke. Sinova sta bila izmenično določena za brisanje. Ni bilo boljše priložnosti za neprisiljen pogovor!«

Ljubeč odnos med roditeljem in otrokom je vzorec za odnos, ki ga mora kristjan imeti z Jehovom. Rudolf pojasnjuje, kako sta z ženo svojima sinovoma pomagala pri tem: »Najin temelj je bilo redno družinsko preučevanje. Otrokoma sva naročila, da raziščeta ustrezno gradivo. Tudi Biblijo smo brali skupaj in potem o vsebini razpravljali. Najina sinova sta lahko dojela, da Jehova pričakuje ubogljivost tudi od staršev, ne samo od otrok.«

Krščanski starši se zavedajo, da navdihnjene besede »poučna svarila so pot življenja« veljajo ravno tako zanje kakor za njihove otroke. Otroci so torej dolžni ubogati starše v vsem, starši pa vse, kar Jehova zahteva od njih. Starši in otroci bodo zato krepili medsebojne vezi in tudi odnos z Bogom (Pregovori 6:23).

Pozitivno glejmo na ubogljivost

Kako hvaležni smo lahko, da Božja beseda ponuja tako uporabne nasvete za vzgojo otrok! (Glej okvir.) Vsa krščanska bratovščina se zelo veseli otrok, ki se učijo ubogljivosti od staršev, ki jih vzgajajo v pravičnosti.

Ker ubogljivost do Boga pomeni življenje, se ne bi smeli niti za trenutek poigrati z mislijo, da Božjih zapovedi, ki omejujejo našo svobodo, ne bi sprejemali. Zamislimo si na primer, da bi lahko za trenutek odstranili zakon težnosti. Kako bi nas navdušilo, da z gorskega vrha lahko poletimo v nebo in nič ne ovira naše svobode! Kaj pa, ko bi se stvari vrnile v običajni tir? Samo pomislimo, kako bi padli!

Učenje ubogljivosti s sprejemanjem vzgoje nam pomaga razviti uravnovešeno osebnost in se zavedati lastnih mej. Odvrača nas od tega, da bi bili do drugih zahtevni ali neobčutljivi za njihove pravice in potrebe. Preprečuje negotovost. Na kratko rečeno, osrečuje.

Vseeno, ali si odrasel ali otrok, uči se ubogati, sprejemaj vzgojo, »da ti bo dobro« in da »boš dolgo živel na zemlji« (Efežanom 6:1-3). Le kdo bi hotel zapraviti upanje na večno življenje s tem, da se ne bi z vzgojo učil ubogati (Janez 11:26)?

[Okvir na strani 29]

STARŠI, UČITE UBOGATI Z VZGOJO V PRAVIČNOSTI

1. Vzgajajte po svetopisemskih zakonih in načelih.

3. Ne vzgajajte v jezi in ne z vpitjem (Efežanom 4:31, 32).

5. Vzgajajte otroke od malega (2. Timoteju 3:14, 15).

[Slika na strani 28]

»Poučna svarila so pot življenja«