,Ali naj se krstim‘

OD VSEH življenjskih odločitev ni morda nobena pomembnejša od tele: ,Ali naj se krstim?‘ Zakaj je to tako pomembno? Ker odločitev o tej zadevi neposredno vpliva na naše življenje, pa tudi na našo večno blaginjo.

Ali si pred to odločitvijo? Morda že nekaj časa preučuješ Biblijo z Jehovovimi pričami. Ali pa te starši učijo po Svetem pismu že od otroštva. Zdaj pa se moraš odločiti, kaj boš naredil. Da bi se lahko prav odločil, moraš razumeti, kaj krst pomeni in kdo bi se moral krstiti.

Pomen krsta

Krst je, kakor poroka, obred, ki formalno potrdi nek odnos. V primeru poroke sta mož in žena že zaupna prijatelja. Poročni obred samo javno potrdi tisto, za kar sta se zasebno že sporazumela, namreč da bosta sklenila zakonsko zvezo. Je tudi nekakšen mejnik, ki omogoči paru uživati prednosti in prinaša odgovornosti, s katerimi mora živeti.

Pri krstu je zadeva podobna. Ko preučujemo Biblijo, se učimo o vsem, kar je Jehova z ljubeznijo naredil za nas. Ni nam dal samo življenja in vsega, kar potrebujemo, da lahko ostanemo živi, marveč tudi svojega edinorojenega sina, ki je grešnemu človeštvu omogočil, da sklene odnos z Bogom in doseže večno življenje na rajski zemlji. Ali nas razmišljanje o vsem tem ne spodbudi k ukrepanju?

Kaj lahko storimo? Božji sin, Jezus Kristus, je rekel: »Če hoče kdo priti za menoj, naj se odpove sam sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj.« (Matej 16:24) Da, lahko postanemo učenci Jezusa Kristusa, ga posnemamo in služimo njegovemu Očetu, Jehovu. Da bi to zmogli, se moramo ,odpovedati‘ sebi, to je, prostovoljno se moramo odločiti, da bo Božja volja za nas pred lastno; ponuditi oziroma posvetiti svoje življenje izvrševanju njegove volje. Da bi to svojo prostovoljno osebno odločitev pokazali drugim, je potreben javen obred. Tak obred, ki javnosti pokaže naše predanje Bogu, je krst v vodi.

Kdo naj se krsti

Jezus Kristus je poučil svoje sledilce, naj ,grejo in pridobivajo učence iz vseh narodov, jih krščujejo v imenu Očeta in Sina in svetega duha ter jih učijo držati se vsega, kar jim je sam zapovedal‘ (Matej 28:19, 20). Seveda se od tistih, ki se krstijo, zahteva neka stopnja zrelosti uma in srca. Med osebnim preučevanjem Božje besede spoznajo, da se morajo ,skesati in spreobrniti‘, spremeniti prejšnji način življenja (Apostolska dela 3:19). Zatem uvidijo, da morajo oznanjevati, tako kakor je to delal že Jezus Kristus, in postati njegovi učenci. Vse to se zgodi že pred krstom.

Ali si v svojem duhovnem razvoju že prišel do sem? Ali želiš služiti Bogu? Če da, potem v molitvi premisli o biblijski pripovedi o etiopskem evnuhu, ki je zapisana v 8. poglavju Apostolskih del. Ko so bile temu evnuhu pojasnjene prerokbe o Jezusu Mesiju, je preiskal svoj razum in srce ter vprašal: »Kaj mi brani, da ne bi bil krščen?« Očitno mu ni nič branilo, in tako je bil krščen (Apostolska dela 8:26-38).

Tudi danes mnogi sprašujejo: »Kaj mi brani, da ne bi bil krščen?« Rezultat: 1991. leta je bilo krščenih 300.945 novih, ki so se predali Jehovu. To vse Jehovovo ljudstvo zelo veseli in starešine v skupščinah so srečni, da lahko pomagajo nadaljnim dobrosrčnim ljudem napredovati in ustrezati zahtevam za krst.

Lahko pa se zgodi, da ti starešine v skupščini svetujejo, da počakaš. Morda ti to, če si mlad, rečejo starši. Kaj potem? Ne izgubi poguma! Zapomni si, da je sklenitev zaupnega odnosa z Najvišjim zelo resna zadeva. Ustrezati moraš visokim merilom in tak tudi ostati. Zato prisluhni predlogom in se iskreno potrudi, da jih uporabiš. Če razlogov ne razumeš povsem, se ne sramuj, temveč sprašuj, dokler ne boš res dobro razumel, kaj moraš še storiti.

Nasprotno pa se nekateri obotavljajo narediti véliki korak, kot pravijo krstu. Ali tudi ti? Nekateri razlogi seveda zahtevajo, da odložiš predanje in krst. Če ustrezaš zahtevam, pa ti še zmeraj ni do krsta, je dobro, da se vprašaš: »Kaj mi brani, da ne bi bil krščen?« V molitvi razmisli o svojem položaju, da bi odkril, ali imaš res tehten razlog za odlašanje pri odzivu na Jehovovo vabilo za sklenitev osebnega odnosa z njim.

,Mlad sem še‘

Če si mlad, si morda misliš, da še nisi dorasel krstu. Res je, da mladi lahko zaupajo, da jih ima Jehova za ,svete‘, dokler so ubogljivi in poslušni krščanskim staršem ter po najboljših močeh živijo po Svetem pismu. Biblija dejansko pove, da so Bogu pogodu tudi otroci pravičnih staršev, ki so še odvisni od njih (1. Korinčanom 7:14). Ne pove pa, kdaj se čas odvisnosti konča. Zato je pomembno, da krščanski mladi resno razmislijo, ali naj se krstijo.

Biblija spodbuja mlade, da ,se spominjajo svojega Stvarnika v dnevih svoje mladosti‘ (Pridigar 12:1). Tak zgled je mladi Samuel, ki je že kot »deček . . . služil pred Gospodom«. Tu je še zgledni Timotej, ki si je od mladih nog jemal k srcu resnico, o kateri sta ga poučevali mati in babica (1. Samuelova 2:18; 2. Timoteju 1:5; 3:14, 15).

Tudi danes je veliko mladih svoje življenje posvetilo Jehovovi službi. Ajumi se je krstila, ko je bila stara deset let. Hotela je služiti Jehovu, ker ga je zares vzljubila. Zdaj ima 13 let in pravkar je doživela, da je njena dvanajstletna biblijska preučevalka vzljubila Jehova in se krstila. Tudi Ajumijin mlajši brat Hikaru se je krstil pri desetih letih. Takole se spominja: »Nekateri so govorili, da sem premlad. Toda Jehova je vedel, kaj čutim. Odločil sem se, da ko bom enkrat sklenil, da se z vsem, kar imam, posvetim služenju Jehovu, se bom krstil.«

Naslednja izkušnja mlade sestre poudarja zgled staršev. Njen oče je materi prepovedal preučevati Biblijo z njo ter njenim bratom in sestro. Tepel jih je in jim sežgal knjige. Toda zaradi materine vztrajnosti in vere so otroci razumeli, kako pomembno je služiti Bogu Jehovu. To dekle se je krstilo pri trinajstih, mlajši brat in sestra pa sta jo posnemala.

,Prestar sem‘

Psalmist je rekel: »Starčki in otroci! Naj hvalijo ime Gospodovo.« (Psalm 148:12, 13) Da, tudi starejši morajo uvideti potrebo, da se opredelijo za Jehova. Nekateri starejši neradi karkoli spreminjajo. Zdi se jim, da »starega vola ne naučiš voziti«. Toda spomnimo se, da je zvesti Abraham imel že 75 let, ko mu je Jehova naročil: »Zapusti svojo deželo in sorodnike in pojdi v deželo, ki ti jo bom pokazal!« (Apostolska dela 7:3; 1. Mojzesova 12:1, 4) Mojzes je bil star 80 let, ko ga je Jehova pooblastil: ,Izpelji . . . moje ljudstvo iz Egipta!‘ (2. Mojzesova 3:10) Ta moža in drugi so imeli že urejeno življenje, ko jih je Jehova prosil, da se mu predajo in mu dokažejo svojo ljubezen. Niso oklevali, odzvali so se na Jehovov klic.

Kaj pa danes? Šizumu je bil 78 let budist, potem pa je začel preučevati Biblijo. Družina mu je tako nasprotovala, da še preučevati ni smel doma. Že po enem letu je spoznal, da se mora predati Jehovu, in se je krstil. Zakaj se je spremenil? Takole je rekel: »Kriva vera me je veliko let poneumljala, zdaj pa sem si zaželel, da mi Jehova večno odkriva resnico.«

,Ta zdaj odrešuje vas‘

Čas se izteka. Na kocki je življenje, tudi tvoje. Zato je nujno, da resno razmisliš o predanju Jehovu in simboliziranju tega s krstom v vodi. Apostol Peter je to poudaril z naslednjimi besedami: »Krst, zdaj rešuje tudi vas.« V nadaljevanju je pojasnil, da krst ni »očiščenje telesnih madežev [to naredi človek že prej, da sploh ustreza zahtevam za krst], ampak . . . prošnja k Bogu za dobro vest«. (1. Petrovo 3:21, Jere, Pečjak, Snoj)

Ker krščeni učenec ustreza Jehovovim zahtevam, si pridobi dobro vest. Ker po najboljših močeh služi Jehovu, uživa duševni mir in zadovoljstvo (Jakob 1:25). Predvsem pa se lahko z zaupanjem veseli neskončnih Jehovovih blagoslovov v novi stvarnosti. Pritrdilno odgovori na vprašanje: ,Ali naj se krstim?‘ in to bo tudi tvoje upanje.

[Slika na strani 21]

Samuel je že deček služil pred Jehovom

[Slika na strani 22]

Mojzes je bil star 80 let, ko mu je Jehova dal nalogo

[Slika na strani 23]

Mladi in stari, ki se danes krstijo, se lahko veselijo neskončih blagoslovov v Božji novi stvarnosti