Zakaj je Biblija darilo, ki ga je navdihnil Bog

BIBLIJA pravi, da ‚je Bog ljubezen‘, in mu pripisuje modrost in moč (1. Janezovo 4:8; Job 12:13; Izaija 40:26). Pove nam, da so »vsa njegova pota . . . pravica« (5. Mojzesova 32:4). Po Bibliji Bog odseva tudi usmiljenje in sočutnost. (2. Mojzesova 34:6; Rimljanom 9:15)

Zaradi lastnosti, ki jih Biblija pripisuje Bogu, so ljudje k njemu pritegnjeni. Ta knjiga govori o ustvaritvi, poreklu greha in smrti ter kako se spraviti z Bogom. Daje nam čudovito upanje o vzpostavi raja na zemlji. Toda vse to ima vrednost le, če ugotovimo, da je Biblija darilo, ki ga je navdihnil Bog.

Biblija in znanost

Biblija nenehno slavi zmago nad kritiko. Če jo beremo brez predsodkov, bomo ugotovili, da je v skladu z znanostjo. Seveda pa je Biblija bila napisana kot duhovni vodnik in ne kot znanstveni učbenik. Poglejmo torej, ali Biblija soglaša z znanstvenimi dejstvi.

Anatomija: Biblija je povsem točna, ko pravi, da so vsi deli človeškega zarodka »zapisani« (Psalm 139:13-16). Možgani, srce, pljuča, oči — ti in vsi drugi telesni deli so »zapisani« v genskem kodu oplojenega jajčeca v materinem telesu. V tem kodu je shranjen notranji razpored, kdaj in v kakšnem zaporedju se bodo ti deli pojavljali. In samo pomisli! O tem razvoju človeškega telesa je v Bibliji pisalo skoraj 3000 let prej, preden so znanstveniki odkrili genski kod!

Živalski svet: Biblija pravi, da je ‚zajec prežvekovalec‘ (3. Mojzesova 11:6). Francois Bourlière (The Natural History of Mammals, 1964, 41. stran) pravi: »Navada ‚prežvekovanja‘ oziroma, da del svojih iztrebkov pojedo, je splošen fenomen kuncev in zajcev. Domači kunci ponavadi pojedo, pogoltnejo svoje nočne iztrebke, ne da bi jih prežvečili, in ti zjutraj sestavljajo celo polovico vsebine njegovega želodca. Divji kunec to stori dvakrat dnevno, pa tudi pri evropskem zajcu so opazili enak pojav.« V zvezi s tem knjiga E. P. Walkerja, Mammals of the World (1964, II. zvezek, 647. stran), pravi: »To je podobno ‚prežvekovanju‘ prežvekovalcev.«

Arheologija: Biblijski kralji, mesta in narodi so oživeli z odkritjem glinastih plošč, lončarskih izdelkov, napisov in podobnega. V Bibliji omenjeno ljudstvo Hetejci je zares obstajalo (2. Mojzesova 3:8). V svoji knjigi The Bible Comes Alive, je Sir Charles Marston rekel: »Tisti, ki rušijo splošno sprejeto vero v Biblijo in spodkopavajo njeno avtoriteto, spodkopavajo tudi sami sebe in si uničujejo ugled z dokazi, ki prihajajo na dan. Uničujoča kritika je zasadila lopato v polje dvomljivih dejstev, da bi odkrila izmišljotine.«

Arheologija je Biblijo podprla na več načinov. Na primer, odkritja so potrdila mesta in imena iz 10. poglavja Geneze. Arheologi so odkrili kaldejsko mesto Ur, trgovsko in versko središče, v katerem se je rodil Abraham (1. Mojzesova 11:27–31). Nad gihonskim studencem v jugovzhodnem predelu Jeruzalema so arheologi našli jebusejsko mesto, ki ga je zavzel kralj David (2. Samuelova 5:4–10). Siloamski napis, izklesan na enem koncu vodovoda ali akvadukta kralja Ezekija so odkrili leta 1880 (2. kraljev 20:20). O zmagi Kira Velikega nad Babilonom leta 539 p.n.š. poroča Nabonidova kronika, ki so jo odkopali v 19. stoletju. Podrobnosti iz Esterine knjige so bile potrjene z napisi iz Persepolisa in odkritjem palače kralja Asuerja v Suzi med leti 1880 in 1890 n.š. Vklesek, ki so ga leta 1961 našli v ruševinah nekega rimskega gledališča v Cezareji je potrdil obstoj rimskega namestnika Poncija Pilata, ki je predal Jezusa, da so ga pribili na kol (Matej 27:11–26).

Astronomija: Pred kakšnimi 2700 leti — veliko prej, preden so ljudje vedeli, da je zemlja okrogla — je prerok Izaija zapisal: »On je, ki prestoluje nad krogom zemlje.« (Izaija 40:22) Hebrejska beseda chugh, tu prevedena s ‚krog‘, se lahko prevede tudi z ‚obla‘ (B. Davidson, A Concordance of the Hebrew and Chaldee Scriptures). ‚Krog‘ zemeljskega horizonta je jasno viden iz vesolja ali pa tudi iz visoko letečega letala. Sicer pa tudi v Jobu 26:7 piše, da Bog »obeša zemljo nad ničem«. Res je tako, saj astronomi vedo, da zemlja nima nobene vidne opore.

Botanika: Nekateri napačno zaključujejo, da je Biblija netočna, ker je Jezus govoril o ‚gorčičnem zrnu‘ kot ‚najmanjšem od vseh semen na svetu‘ (Marko 4:30-32). Verjetno je Jezus mislil na seme črne gorjušice (Brassica nigra ali Sinapis nigra), ki meri v premeru le 1 do 1.6 milimetra. Res je, da obstajajo tudi manjša semena, kot na primer prahu podobno seme orhideje, toda Jezus ni govoril ljudem, ki vzgajajo orhideje. Ti galilejski Judje so vedeli, da je od vseh semen, kar so jih sejali okoliški kmetje, gorčično zrno najmanjše. Jezus ni poučeval botaniko, ampak je govoril o Kraljestvu.

Geologija: Glede biblijske pripovedi o stvarjenju je znan geolog Wallace Pratt rekel: »Če bi jaz kot geolog moral preprostemu, pastirskemu ljudstvu, kakršna so bila plemena, katerim je bila Geneza namenjena, na kratko pojasniti sodobne ideje o nastanku zemlje in življenja na njej, tega ne bi mogel narediti bolje, kot da bi uporabil jezik iz prvega poglavja Geneze.« Pratt pravi, da je vrstni red dogodkov v Genezi — nastanek oceanov, pojava kopnega in zatem morskih živali, ptic ter sesalcev — pravzaprav zaporedje osnovne delitve geoloških dob.

Medicina: C. Raimer Smith je v svoji knjigi The Physician Examines the Bible zapisal: »Zelo me je presenetilo, da je Biblija s stališča medicine tako točna. . . . Kjerkoli govori o zdravljenju gnojnih vnetij, poškodb in podobnem, ustreza celo današnjim modernim merilom. . . . Mnogo ljudi še danes verjame v vraže, da divji kostanj v žepu ščiti pred revmatizmom, da se nam pojavijo bradavice, če primemo krastačo, da vnetje grla pojenja, če nosimo okoli vratu rdeč flanelast šal, da nas bo vrečka z asafetido zaščitila pred obolenji, da ima bolan otrok vedno gliste in podobno. Takšnih stvari v Bibliji ne najdemo. To je nenavadno že samo po sebi in zame je to še en dokaz, da izvira od Boga.«

Zanesljiva v zgodovinskih podrobnostih

Odvetnik Irwin H. Linton v svoji knjigi A Lawyer Examines the Bible opaža: »Medtem ko povesti, legende in zmotna pričevanja pazljivo postavljajo kraj dogajanja nekam daleč in v nedoločen čas, ter tako prekršijo prvo pravilo, ki se ga odvetniki držimo pri dobrem zagovoru, namreč da ‚mora izjava podati čas in kraj‘, pa biblijske pripovedi z največjo natančnostjo podajajo čas in kraj dogodkov.«

Da bi to potrdil, je Linton navedel odlomek iz Lukovega evangelija 3:1, 2. Evangelist je tam omenil sedem uradnikov, da bi časovno opredelil začetek službe Jezusa Kristusa. Bodimo pozorni na podrobnosti, iz Lukovega besedila: »V petnajstem letu vladanja cesarja Tibêrija, ko je bil Poncij Pilat upravitelj v Judeji in Herod četrtni oblastnik v Galileji, njegov brat Filip pa četrtni oblastnik v Ituréji in Trahonitidi ter Lizánija četrtni oblastnik v Abileni; ko sta bila velika duhovnika Hana in Kajfa, je Bog govoril Janezu, Zaharijevemu sinu, v puščavi.«

V Bibliji je vrsta podobnih podrobnosti. Poleg tega so bili takšni njeni deli, kot so evangeliji, spisani v obdobju visoko razvite judovske, grške in rimske kulture. To je bil čas sodnikov, piscev, uradnikov in podobnih ljudi. Če podrobnosti iz evangelijev in ostalih delov Biblije ne bi bile resnične, bi jih gotovo obsodili kot sleparijo. Tudi posvetni zgodovinarji se na primer strinjajo, da je Jezus Kristus obstajal. Rimski zgodovinar Tacit je glede Jezusa in njegovih sledilcev napisal: »Tako se imenujejo [kristjani] po Hrestosu, ki ga je v Tiberijevem času dal usmrtiti upravitelj Poncij Pilat.« (Ann. XV, 44.) Biblijska zgodovinska natančnost kaže, da je ta knjiga Božje darilo človeštvu.

Največji dokaz

Čeprav arheologija, astronomija, zgodovina in ostala področja znanosti podpirajo Biblijo, pa vera vanjo ne temelji na takšnih dokazih. Med veliko potrditvami, da je Biblija za nas od Boga navdihnjeni dar, se največji dokaz kaže v izpolnitvi njenih prerokb.

Bog Jehova je izvor resničnih prerokb. Po svojem preroku Izaiju je rekel: »Prej napovedano, glejte, se je spolnilo! In novo oznanjam, preden vzklije, vam dajem slišati.« (Izaija 42:9) Poleg tega Biblija pove, da je njene pisce Bog navdihnil s svojim svetim duhom ali dejavno silo. Krščanski apostol Pavel je na primer pisal: »Vse Sveto pismo je navdihnjeno od Boga.« (2. Timoteju 3:16) Apostol Peter je zapisal: »Predvsem pa vedite: nobena prerokba v Svetem pismu ni stvar zasebne razlage. Nikoli namreč nobena prerokba ni bila izrečena na človeško pobudo, pač pa so ljudje, navdihnjeni od Svetega Duha, govorili v imenu Boga.« (2. Petrovo 1:20, 21) Oglejmo si torej biblijske prerokbe.

Med stotinami prerokb, omenjenih v Bibliji, je tudi prerokba, ki zadeva asirske Ninive, ‚krvoločno mesto‘, ki je ustrahovalo starodaven Bližnji vzhod več kot 15 stoletij (Nahum 3:1). Kljub temu je Biblija, ko so bile na vrhuncu svoje moči, napovedala: »Spremenil bo [Bog] Ninive v pustinjo, v suho puščavo. Črede bodo tam taborile in vsakovrstne živali; pelikan in bobnarica bosta prenočevala na glavičih ninivskih stebrov; sova bo skovikala na oknu. Na pragih bo razdejanje, ker je odpadel cedrov deščeni oboj.« (Sofonija 2:13, 14) Današnji obiskovalci lahko vidijo le vzpetino, ki kaže, kje so bile nekdanje Ninive. Prav tako se tam pasejo črede ovc, kot je bilo napovedano.

Božji prerok Danijel je v viziji videl ovna z dvema rogovoma ter kozla z velikim rogom med očmi. Kozel se je zaletel v ovna in mu zlomil rogova. Zatem se je veliki rog kozla zlomil, na njegovem mestu pa so zrasli štirje drugi. (Danijel 8:1-8) Angel Gabriel je pojasnil: »Oven z dvema rogovoma, ki si ga videl, sta kralja Medije in Perzije. Kosmati kozel je kralj grški; veliki rog, ki je med njegovimi očmi, je prvi kralj. Da se je zlomil in so štirje drugi stopili na njegovo mesto, pomeni: Štiri kraljestva vstanejo iz njegovega naroda, a nimajo njegove moči.« (Danijel 8:20-22) Zgodovina potrjuje, da je ‚ovna z dvema rogovoma‘, medo–perzijsko velesilo, premagal »grški kralj«. Simbolični kozel je imel ‚velik rog‘, ki je predstavljal Aleksandra Velikega. Po njegovi smrti so ta ‚velik rog‘ nadomestili štirje generali, ki so ustanovili »štiri kraljestva«.

Veliko prerokb iz hebrejskih spisov (Stare zaveze) se je izpolnilo v povezavi z Jezusom Kristusom. Na nekatere so opozorili od Boga navdihnjeni pisci krščanskih grških spisov (Nove zaveze). Evangelist Matej je na primer navedel izpolnitve naslednjih svetopisemskih prerokb: da bo Jezusa rodila devica, da bo imel znanilca in da bo v Jeruzalem prijezdil na osličjem žrebetu. (Primerjaj Matej 1:18-23; 3:1-3; 21:1-9 z Izaija 7:14; 40:3; Zaharija 9:9.) Takšne izpolnitve prerokb zares dokazujejo, da je Biblija darilo, ki ga je navdihnil Bog.

Sodobne izpolnitve prerokb dokazujejo, da živimo v »poslednjih dneh« (2. Timoteju 3:1-5). Vojne, pomanjkanje hrane, kužne bolezni in potresi neprimerljivih razsežnosti so del »znamenja« Jezusove ‚prisotnosti‘ v kraljestveni moči. Znamenje vključuje tudi ves svet obsegajočo dejavnost več kot štirih milijonov Jehovovih prič, ki oznanjujejo dobro vest o vzpostavljenem kraljestvu (Matej 24:3-14; Luka 21:10, 11). Biblijske prerokbe, ki se sedaj izpolnjujejo, jamčijo, da bo Božja nebeška vladavina pod Jezusom Kristusom kmalu za poslušno človeštvo vzpostavila novi svet neskončne sreče (2. Petrovo 3:13; Razodetje 21:1-5).

Razpredelnica izpolnitev biblijskih prerokb nam predstavlja le nekatere od stotin prerokb, ki bi jih lahko navedli. Izpolnitve nekaterih so zabeležene v samem Svetem pismu, toda še posebno moramo biti pozorni na prerokbe, ki se izpolnjujejo danes.

Ni težko opaziti v Bibliji napovedanega razvoja svetovnih dogodkov. Zakaj ne bi tega preiskali? Jehovove priče vam bodo, seveda če to želite, z veseljem odkrile še druge podrobnosti. Naj vas vaše iskreno prizadevanje, da bi spoznali Najvišjega in njegove namene, prepriča, da je Biblija darilo, ki ga je navdihnil Bog!

[Tabela na strani 7]

IZPOLNITVE BIBLIJSKIH PREROKB

PREROKBA IZPOLNITEV

[Slika na strani 8]

Vojne, lakote, kužne bolezni in potresi jemljejo danes svoj davek, toda novi svet miru in sreče je na obzorju