Ali lahko Božjim obljubam zaupate

BOG JEHOVA, naš Stvarnik, je vedno zvest svoji besedi. »Govoril sem,« je rekel. »In tudi storim.« (Izaija 46:11) Božji služabnik Jozue je, potem ko je Izraelce vodil v Obljubljeno deželo, napisal: »Ni izginila besedica od vsega dobrega, kar je bil GOSPOD obljubil Izraelovi hiši; vse se je izpolnilo.« (Jozue 21:45; 23:14)

Od Jozuetovih dni do prihoda Mesija se je spolnilo stotine od Boga navdihnjenih prerokb. En tak zgled je, ko je človek, ki je ponovno zidal Jeriho, utrpel že stoletja vnaprej napovedano kazen. (Jozue 6:26; 1. kraljev 16:34) Še en zgled je obljuba, za katero se je zdelo, da je neuresničljiva - da bodo stradajoči prebivalci Samarije dobili obilico hrane en dan po prerokbi. V sedmem poglavju Druge knjige kraljev si lahko preberete, kako je Bog izpolnil to obljubo.

Dvig in padec svetovnih sil

Bog je biblijske pisce navdihnil, da so zapisali podrobnosti o dvigu in padcu svetovnih sil. Uporabil je na primer svojega preroka Izaija, da je napovedal padec močnega Babilona skoraj 200 let prej, preden se je to zgodilo. Pravzaprav je bilo v Bibliji rečeno, da bodo Medci, ki so se združili s Perzijci, zmagovalci. (Izaija 13:17-19) Še bolj izredno pa je, da je Božji prerok navedel tudi to, da bo pri osvojitvi prevzel vodstvo perzijski kralj Cir, čeprav ta, takrat ko je bila prerokba zapisana, še rojen ni bil! (Izaija 45:1) Podobnih primerov pa je še več.

Prerok Izaija je tudi napovedal, kako bodo osvojitev Babilona dovršili. Napisal je, da bodo mestne varovalne vode, reka Evfrat, ,morale biti posušene‘ in da »vrata [Babilona] ne ostanejo zaprta«. (Izaija 44:27–45:1) Kot je poročal zgodovinar Herodot, so se te konkretne podrobnosti spolnile.

Ko je bil Babilon še vedno na višku, je Bog uporabil tudi preroka Daniela, da govori o svetovnih silah, ki bodo nastopile za Babilonom. Daniel je imel videnje o simboličnem dvorogem ovnu, ki je uspel premagati vse druge »divje zveri«. Ni dvoma, koga predstavlja dvorogi oven, saj je Daniel zapisal, da so to »kralji Medije in Perzije«. (Daniel 8:1-4, 20) In res je Medo-Perzija postala naslednja svetovna sila, ko je 539 pr. n. š. premagala Babilon - prav kakor je bilo napovedano.

V tem od Boga danem videnju je Daniel nato videl ,kozla z imenitnim rogom med očmi‘. Nadalje je opisoval: ,Videl sem ga, da se je prignal prav do ovna in ga je udaril ter zlomil obadva roga njegova. In ni ga bilo, ki bi otel ovna. Kozel pa se je silno poveličal; in ko je postal mogočen, se mu je zlomil veliki rog, in štirje rogovi so zrasli namesto njega.‘ (Daniel 8:5-8)

Božja Beseda ne pušča v dvomu, kaj vse to pomeni. Upoštevajte razlago: »Kosmati kozel pa je kralj grški, in veliki rog, ki je bil med njegovimi očmi, je kralj prvi. In da se je zlomil in so štirje zrasli namesto njega, pomeni: štiri kraljestva vstanejo iz tega naroda, ali ne z močjo njegovo.« (Daniel 8:21, 22)

Zgodovina odkriva, da je bil ta »kralj grški« Aleksander Veliki. Po tem, ko je 323 pr. n. š. umrl, se je njegov imperij sčasoma razdelil med njegove štiri generale - Selevk I. Nikator, Kasander, Ptolemej I. in Lizimah. Ravno tako kakor je napovedala Biblija, »so štirje zrasli namesto njega«. In kot je bilo tudi napovedano, nobeden od njih ni nikoli imel tolikšne moči kakor Aleksander. Te napovedi so bile tako izredne, da jim pravijo »vnaprej pisana zgodovina«.

Obljubljeni Mesija

Bog ni le obljubil Mesija, ki bo ljudi rešil posledic greha in smrti, temveč tudi priskrbel obilico prerokb, po katerih se je dalo Obljubljenega razpoznati. Pretehtajte samo nekatere od teh prerokb, za katere Jezus ni mogel stvari urediti tako, da bi se spolnile.

Stotine let vnaprej je bilo napovedano, da se bo Obljubljeni rodil v Betlehemu in da ga bo rodila devica. (Primerjaj Miha 5:1 in Matevž 2:3-9; Izaija 7:14 in Matevž 1:22, 23.) Prerokovano je bilo, da bo izdan za 30 srebrnikov. (Zaharija 11:12, 13; Matevž 27:3-5) Napovedano je bilo tudi, da mu ne bodo zlomili nobene kosti in da bodo za njegova oblačila žrebali. (Primerjaj Psalm 34:20 in Janez 19:36, Psalm 22:18, EI, in Matevž 27:35.)

Še posebej pomenljivo je dejstvo, da je Biblija napovedala, kdaj bo prišel Mesija. Božja Beseda je prerokovala: »Odkar izide povelje, da naj se obnovi in pozida Jeruzalem, do Maziljenca, vojvode, bode sedem tednov, in dvainšestdeset tednov.« (Daniel 9:25) Po biblijskih navedbah je povelje, naj se obnovi in pozida obzidje, bilo dano v 20. letu vlade kralja Artakserksa - svetna zgodovina navaja, da je bilo to 455 pr. n. š. (Nehemija 2:1-8) Teh 69 letnih tednov se je končalo 483 let kasneje (7 x 69 = 483), 29. n. š. Ravno to leto je bil Jezus krščen in pomaziljen s svetim duhom, postal je Mesija oziroma Kristus!

Pomembno dejstvo je, da so ljudje v Jezusovih dneh pričakovali, da se bo Mesija pojavil v njihovem času, kot je omenil zgodovinar Lukež. (Lukež 3:15) Rimska zgodovinarja Tacit in Suetonij, judovski zgodovinar Jožef in judovski filozof Filon Juda so tudi izpričali, da je ljudstvo pričakovalo Mesija. Ravno tako Abba Hillel Silver v svoji knjigi A History of Messianic Speculation in Israel (Zgodovina razglabljanja v Izraelu o Mesiju) potrjuje, da »so Mesija pričakovali okoli druge četrtine prvega stoletja našega štetja«. Rekel je, da je bilo to zaradi »razširjene kronologije tistih dni«, ki je izvirala iz dela Danielove knjige.

Glede na takšne informacije ne bi smelo presenečati, da Biblija tudi naznani, kdaj naj bi se Mesija vrnil in začel s svojo kraljevsko vlado. Kronološki dokaz v Danielovi prerokbi je natančno določil čas, ko naj bi »Najvišji« izročil vlado ,najnižjemu izmed ljudi‘, Jezusu Kristusu. (Daniel 4:17-25; Matevž 11:29) Omenjeno je razdobje ,sedmih časov‘ oziroma sedmih preroških let in izračunano je, da se je to razdobje izteklo 1914.a

Datum konca ni znan

Vendar pa je leto 1914 le datum začetka Kristusove vlade »sredi [Kristusovih] sovražnikov«. (Psalm 110:1, 2; Hebrejcem 10:12, 13) Biblijska knjiga Razodetje odkriva, da bo Kristus takrat, ko bo v nebesih začel vladati, pahnil Satana Hudiča in njegove angele na zemljo. Preden bo te hudobne duhovne osebe pahnil v neobstoj, Biblija pravi, da bodo na zemlji »malo časa« povzročale veliko težav. (Razodetje 12:7-12)

Pomemben podatek je, da Biblija ne pove datuma, kdaj se bo tega »malo časa« končalo in kdaj bo Kristus ravnal kot Sodni izvrševalec nad Božjimi sovražniki v Harmagedonu. (Razodetje 16:16; 19:11-21) Pravzaprav je Jezus, kot je bilo omenjeno v predhodnem članku, rekel, naj bomo pripravljeni, ker noben človek ne ve datuma tega dogodka. (Marko 13:32, 33) Ko gre kdo preko tega, kar je rekel Jezus, kot so to storili zgodnji kristjani iz Tesalonike in drugi za njimi, bo prišlo do lažnih oziroma netočnih napovedi. (2. Tesaloničanom 2:1, 2)

Treba je bilo popraviti mnenje

Pred zadnjim delom leta 1914 so mnogi kristjani pričakovali, da se bo Kristus takrat vrnil in jih vzel v nebesa. Tako je A. H. Macmillan, Preučevalec Biblije, 30. septembra 1914 v govoru izjavil: »To je verjetno zadnji javni govor, ki ga bom kdaj imel, ker bi morali kmalu oditi domov [v nebesa].« Jasno je, da se je Macmillan motil, toda to ni bilo edino neizpolnjeno pričakovanje, ki so ga imeli on in drugi Preučevalci Biblije.

Preučevalci Biblije, od 1931 znani kot Jehovove priče, so poleg tega pričakovali, da se bodo 1925 izpolnile sijajne biblijske prerokbe. Domnevali so, da se bo takrat začelo zemeljsko vstajenje, ob katerem bodo oživeli možje starih dni, na primer Abraham, David in Daniel. Nedavno pa je veliko Prič domnevalo, da bodo morda dogodki, povezani z začetkom Kristusove tisočletne vlade, nastopili leta 1975. To so pričakovali zato, ker so razumeli, da se bo takrat začelo sedmo tisočletje človeške zgodovine.

Ta zmotna mnenja pa niso pomenila, da so bile Božje obljube napačne, da se je Bog zmotil. Niti najmanj! Do napak oziroma napačnih predstav, tudi pri kristjanih v prvem stoletju, je prišlo zato, ker niso upoštevali Jezusovega svarila »ne veste, kdaj je ta čas«. Napačnih sklepov ne gre pripisati zlonamernosti ali nezvestobi Kristusu, temveč goreči želji, da bi spoznali spolnitev Božjih obljub v njihovem lastnem času.

Tako je A. H. Macmillan kasneje pojasnil: »Spoznal sem, da bi morali priznati svoje napake in še naprej preiskovati Božjo Besedo, da bi dobili več razsvetljenja. Ne glede na to, koliko bomo včasih morali popraviti svoje mnenje, to ne bo spremenilo ljubeče priprave odkupnine in Božje obljube večnega življenja.«

Božjim obljubam lahko zares zaupamo! Ljudje so tisti, ki so nagnjeni k napakam. Zato pravi kristjani še naprej potrpežljivo čakajo - poslušno Jezusovi zapovedi. Budni bodo in pripravljeni na Kristusov neogibni prihod kot Božji Sodni izvrševalec. Ne bodo dovolili, da bi jih lažne napovedi otopile in navedle, da se ne bi menili za prava opozorila o koncu sveta.

Kako pa je potem z verjetjem, da se bo ta svet končal? Ali res obstaja dokaz, da se bo to kmalu zgodilo, še v vaši življenjski dobi?

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 7]

O padcu Babilona so bile napovedane konkretne podrobnosti

[Slika na strani 9]

Jezus glede mnogih prerokb ne bi mogel stvari urediti tako, da bi se prerokbe spolnile