Sem lahko srečen ob tolikem delu?

VEČINA med nami živi zelo zaposleno, velikokrat vročično življenje. Neizprosni pritiski sodobnega življenja zahtevajo stalno naprezanje, že samo da obdržimo tempo. Može in očete pritiskajo obveznosti do družine, delodajalcev in drugih. Žene in matere morajo skrbeti za gospodinjske potrebe družine in velikokrat morajo biti tudi same zaposlene. Celo mladi so pod pritiski. Poleg pridobivanja izobrazbe, ki jih pripravlja za produktivno vlogo v družbi, imajo tudi določene obveznosti v družini.

Toda kako je z nami, ki smo predali življenje Bogu Jehovu in smo njegove krščene Priče? Poleg vseh ostalih obveznosti, moramo upoštevati tudi opozorilo apostola Pavla: ”Moji ljubi bratje, bodite stanovitni, neomahljivi, vedno uspešni v Gospodovem delu, ker veste, da vaš trud ni prazen v Gospodu.“ (1. Korinčanom 15:58) Da, mnoge dodatne odgovornosti so del zahtev pravega oboževanja. Kako lahko izpolnimo vse te obveznosti in imamo mirno srce ter živimo srečno?

Izpolnjenost prinaša srečo

Sreča — občutek, ki ga prinaša blaginja oziroma zadovoljstvo — je tesno povezana s tem, kako uspešni smo pri izpolnjevanju življenjskih obveznosti. Občutek izpolnjenosti in zadovoljstva imamo, če smo se zmožni razmeroma učinkovito spopasti z dnevnimi obveznostmi, narediti stvari pravočasno, z običajno angažiranostjo in običajnimi napori. To je torej pravi način, katerega rezultati doprinašajo k sreči.

Bog Jehova ni nikoli predvidel, da bi bile naše odgovornosti moreče breme. Njegova želja je vedno bila, da bi se ’veselili dobrega pri vsem svojem trudu‘. (Pridigar 3:12, 13) Če svoje delo opravljamo z zadovoljstvom, smo ponavadi produktivni. Voljno upoštevamo navodila in z drugimi dobro shajamo. Nasprotno temu pa, če smo nezadovoljni, je naše delo mučno — včasih monotono, dolgočasno, celo čustveno obremenjeno. To ubija delovne navade in vodi v negativno razpoloženje. Ko poskušamo izvrševati, kar se zahteva od nas, postaja življenje vsakodnevna bitka. Toda če najdemo način, kako ostati srečen pri svojem delu, potem bomo po vsej verjetnosti doživljali nagrajujoč in izpopolnjen način življenja.

Uravnovešenost

Da bi bili srečni, četudi smo zelo zaposleni, je potrebno, da smo uravnovešeni. Kaj pomeni uravnovešenost? To je ”duševna in čustvena stabilnost“. Uravnovešena oseba si prizadeva imeti red v svojih dejavnostih. Planira, se ne obotavlja in je zmernih navad. Pri hrani, pitju, rekreaciji, hobijih in zabavi, kaže samoobvladanje. Dejansko dokazuje ’samoobvladanje v vseh stvareh‘. (1. Korinčanom 9:24-27; primerjaj Titu 2:2.)

Pri ohranjanju krščanske uravnovešenosti igra najvažnejšo vlogo molitev. Jehovov služabnik lahko moli za Božji duh in da bi mu nebeški Oče pomagal gojiti sadove duha, vključujoč samoobvladanje. (Luka 11:13; Galačanom 5:22, 23) Kristjan naj bi se še posebno obračal v molitvah na Boga, ko ga pestijo preizkušnje, ki grozijo, da porušitjo njegovo ravnotežje. ”Izroči svojo pot Gospodu, upaj vanj in on bo storil,“ je rekel psalmist David. (Psalm 37:5) Včasih je morda potrebno, da molimo kot David, ko je prosil: ”O Bog, pomagaj mi! Ti si moj pomočnik in moj rešitelj; Gospod, nikar se ne mudi!“ (Psalm 70:6) Nikoli ne pozabimo, da je z molitvijo možno ohraniti uravnovešenost in uživati ’mir, ki ga daje Bog in ki presega vse, kar si lahko predstavljamo in bo varoval naša srca in naše misli‘. (Filipljanom 4:6, 7)

Uravnovešen kristjan je zaradi tega, ker se zanaša na Jehova in uživa Božji mir, zdravega uma. (Titu 2:11, 12) To doseže z dobrim razumevanjem biblijskih načel in upoštevanjem le-teh v svojem življenju. Takšna oseba ni hinavska, niti ni nepremišljena v svojih odločitvah. Razumnost ji preprečuje, da bi bila trmasta in uporna. Ima skromno mnenje o sebi in svojih zmožnostih in to ji omogoča, da sodeluje z drugimi. (Miha 6:8) Zanimivo je to, da so lastnosti, ki pomagajo neki osebi biti uravnovešena, tudi med zahtevanimi značilnostmi tistih, ki so imenovani, da služijo kot nadzorniki v krščanskih skupščinah. (1. Timoteju 3:2, 3)

K svoji sreči lahko veliko prispevamo, če si v dnevnih dejavnostih prizadevamo biti bolj uravnovešeni. Z lastnostmi, ki so povezane z dobro uravnovešenostjo, lahko naredimo potrebne stvari brez resnih duševnih in čustvenih stresov. Naš življenjski stil bo odseval stabilnost in tudi dosegli bomo več. Drugim bo naša družba v večjo radost in tudi sami bomo bolj zadovoljni in veseli. Toda, kakšni so praktični načini za ohranitev uravnovešenosti?

Praktični načini za ohranitev uravnovešenosti

Za ohranitev uravnovešenosti bi se morali pri opravljanju osebnih stvari truditi biti redni in sistematični. Potrebno je planirati in za stvari skrbeti na urejen in sistematski način. Tisti, ki jim je dobro organiziranje slaba stran in se radi obotavljajo, življenje komplicirajo ter povečujejo napetost in skrbi. Uspeh v tem pogledu nam bo pomagal da bomo držali stvari v svojih rokah, namesto da bi bili nemočne žrtve okoliščin. Ne smemo misliti, da moramo vse narediti sami. Tisti, ki niso voljni sprejeti pomoči, to velikokrat drago plačujejo z izčrpanostjo in razočaranjem. Za različna opravila lahko poskrbijo drugi. Zato je modro sprejeti pomoč tistih, ki so s svojimi sposobnostmi voljni pomagati. To nam bo olajšalo lastno breme, hkrati pa bo lahko spodbudilo tiste, ki se nam želijo približati.

Ne bi bilo modro primerjati se s tistimi, ki so sposobnejši od nas. Poskušati biti enak sposobnejšim je nespodbudno in nam daje občutek manjvrednosti in nekoristnosti. Takšno mišljenje je uničujoče in nam spodkopava odločnost in samozaupanje. ”Vsakdo naj presodi svojo lastno ravnanje,“ je pisal Pavel, ”in tako bo pridržal lastno hvalo zase, ne pa da bi se primerjal z drugimi“. (Galačanom 6:4) Zapomnimo si, da je najbolj cenjen tisti delavec, ki sledi navodilom in je stabilen ter zanesljiv. Kvaliteta njegovega dela je solidna. Če smo takšni, potem bodo naše storitve cenjene in zaželjene. (Pregovori 22:29)

Paziti moramo na svoje zdravje. To je ena najdragocenejših posesti, kajti če ga nimamo, lahko naredimo zelo malo. Zato imejmo zdrav jedilnik s tem, da ga sestavlja naravna hrana. Morali bi imeti potreben počitek in leči ob razumni uri. Ko smo močno utrujeni ali pa čutimo, da se nas loteva bolezen se ne bi smeli še nadalje naprezati, sicer lahko to drago plačamo.

Pomembno je, da se varujemo razvijanja duha pritoževanja. Če se prepustimo negativnemu razmišljanju, lahko skoraj pri vsakomur in čemerkoli najdemo kaj narobe. To je zanesljiv način, kako oropati radosti sebe in druge. Namesto opravljanja in pritoževanja zaradi stvari, s katerimi se ne strinjamo, bi naj o tem raje seznanili tiste, ki so za te stvari odgovorni in njim prepustili nadaljnje urejanje. (Primerjajmo 1. Korinčanom 1:10-12.) Modro je ohranjati pozitivno stališče in vedno iskati in pričakovati dobre strani pri drugih in pri dogajanjih, ki nam oblikujejo življenje. (Primerjajmo Juda 3, 4, 16.)

Pri načrtovanju aktivnosti bi si morali zapomniti, da s hitrim tempom sicer lahko dosegamo izjemne rezultate, vendar pa ga ne moremo dolgo zadržati. Nenehno preveliko naprezanje ne vodi samo v izčrpanost, pač pa lahko povzroči tudi malodušnost, ki spodkoplje našo odločnost, da nadaljujemo. Zato upoštevajmo tempo, kakršnega lahko vedno ohranjamo. Tako je na primer dobro, da si napravimo urnik oznanjevanja in ostalih oblik krščanske aktivnosti. Potrebujemo čas za sprostitev in koristno rekreacijo. Prav tako je koristno govoriti s starejšimi, ki imajo dolgoletne izkušnje in so se morda naučili, kako opraviti vse potrebno, ne da bi se pri tem fizično in čustveno izčrpali

Razsodnost

Pravilno je, da smo odgovorni in želimo izpolniti svoje obveznosti, tudi tiste, ki jih imamo v skupščini Jehovovega ljudstva. Bogu godijo marljivi in zanesljivi delavci. (Primerjajmo Matej 25:21; Titu 2:1-14.) Toda Sveto pismo priporoča: ”Ohrani pamet in preudarnost.“ (Pregovori 3:21) Uporaba biblijske modrosti nam bo koristila. Moramo znati dobro razsojati, previdno načrtovati in vedno ostati v mejah svojih zmogljivosti.

Nasvet, naj bomo vedno obilno zaposleni v delu Gospodovem, moramo uravnovesiti s svarilom iz Pridigarja 9:4. Tam beremo: ”Boljši je živ pes ko mrtev lev.“ Da, bolje je biti živ pes, četudi ga nekateri zaničujejo, kot mrtev lev, katerega imajo mnogi za kralja živali. Če se trudimo biti uravnoteženi in pazimo na svoje zdravje, se bomo razveseljevali življenja in bomo lahko še nadalje opravljali stvari. Mrtvi ne morejo več sodelovati v nobenih dejavnostih. Razsodnost nam pomaga najti ravnovesje, ki omogoča, da opravimo vse potrebno, ne da bi pri tem izgubili radost.

Tako torej velika zaposlenost še ne pomeni, da ne moremo biti srečni. Najbolj zaposleni so lahko med najsrečnejšimi, če so razumni in imajo plemenit pogled na življenje ter z razsodnostjo ohranjajo uravnovešenost. Največje možne sreče smo lahko deležni, če smo modri, dobro opravljamo svoje delo in opiramo svoje upanje na Boga Jehova (1. Timoteju 6:17-19)