Ali ste prezaposleni
1 Pavel je opozoril, da imamo ,vedno obilo dela v delu Gospodovem‘. (1. Kor. 15:58, NW) Spodbujeni smo, naj ohranjamo vsakodnevno rutino osebnega preučevanja, redno sodelujemo v strežbi, zvesto obiskujemo shode in prizadevno opravljamo občinske naloge. Poleg tega pa moramo pomagati tudi drugim, ki potrebujejo našo pomoč. Zaradi tolikega dela se morda kdaj pa kdaj počutimo nemočne in mislimo, da moramo poiskati način, da bi si zmanjšali delovno breme.
2 So okoliščine, v katerih je modro in razumno odstraniti določene dejavnosti ali pa omejiti število le-teh. Nekateri posamezniki menijo, da se od njih pričakuje, da bodo naredili prav vse, kar jih drugi prosijo. Pomanjkanje ravnovesja v tem pogledu lahko povzroči pritisk in napetost, kar pa lahko konec koncev postane pogubno.
3 Bodite uravnovešeni: Ključ do ravnovesja je udejanjanje Pavlovega nasveta, da ,se prepričamo o pomembnejših rečeh‘. (Fil. 1:10, NW) To preprosto pomeni, da se osredotočimo na reči, ki so resnično pomembne, in šele nato, če čas in okoliščine dovoljujejo, poskrbimo za manj pomembne stvari. Družinske obveznosti prav gotovo zavzemajo visoko mesto med rečmi, ki so bistvene. Poskrbeti je treba tudi za določene posvetne odgovornosti. Toda Jezus je učil, da bi morale naše prednostne naloge temeljiti na načelu, da naj najprej iščemo Kraljestvo. Najprej bi morali delati tisto, kar nam bo omogočilo izpolniti posvetitev Jehovu. (Mat. 5:3; 6:33)
4 S tem v mislih bomo poskrbeli, da bomo z našega natrpanega urnika odstranili vsa nepotrebna osebna opravila, prekomerne rekreacijske dejavnosti in nebistvene obveznosti do drugih. Pri načrtovanju dejavnosti za vsak teden, si bomo rezervirali čas za zadostno osebno preučevanje, razumno sodelovanje v službi, obiskovanje shodov in drugih reči, ki so tesno povezane z našim čaščenjem. Preostali čas pa lahko porazdelimo med drugimi opravili, odvisno od tega, koliko prispevajo k doseganju našega glavnega cilja, da smo uravnovešeni kristjani, ki ohranjajo Kraljestvo na prvem mestu.
5 Kljub temu pa lahko še vedno čutimo, da nas breme obtežuje. V tem primeru pa se moramo odzvati na Jezusovo povabilo: »Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obremenjeni, in jaz vas upokojim [poživim, NW].« (Mat. 11:28) Obrnite se tudi na Jehova, ki »dan za dnevom nosi breme naše« in daje trudnemu moči. On obljublja, da ne bo nikoli dovolil, da bi pravičnik omahnil. (Ps. 55:22; 68:19; Iza. 40:29) Prepričani smo lahko, da bo odgovoril na naše molitve, kar nam bo omogočilo, da bomo vztrajali v dejavnem življenju teokratičnih dejavnosti.
6 Čeprav bomo nedvomno še naprej zaposleni v prizadevanju za kraljestvenimi interesi, ki so vredni truda, pa se lahko veselimo, ker vemo, da naš trud ni prazen v Gospodu. (1. Kor. 15:58)