”New World Translation“ — Znanstven in verodostojen

”POLN potvorb!“ Tako so v 16. stoletju govorili nasprotniki za prevod Biblije Martina Lutra. Trdili so, da v Lutrovi Bibliji lahko dokažejo ”1 400 heretičnih napak in laži“. Danes velja Lutrova Biblija za mejnik v prevajanju. V knjigi Translating the Bible (Prevajanje Biblije) celo piše, da je to ”genialen izdelek“!

V 20. stoletju so tudi New World Translation (Prevod Novi svet) obtožili potvorb. Zakaj? Zato, ker marsikatero vrstico prevede drugače kot kak tradicionalni prevod in ker poudarja rabo Božjega imena Jehova. Zaradi tega je nekonvencionalen. Ampak ali je zaradi tega tudi napačen? Ne. Prevajalci so bili pri delu nadvse skrbni in pozorni na podrobnosti, in vse, kar je morda videti nenavadno, je v resnici odkritosrčen trud, da bi se ohranilo v prevodu vse odtenke jezikov. Teolog C. Houtman je pojasnil vzrok nekonvencionalnosti New World Translationa: ”Zavrgli so različne tradicionalne prevode pomembnejših izrazov iz izvirnega besedila, najbrž zato, da bi naredili besedilo kar se da razumljivo.“ Oglejmo si nekaj takšnih primerov.

Drugačen, ne pa napačen

Predvsem so sorodne besede iz prvotnih biblijskih jezikov prevedli tam, kjer je bilo to seveda mogoče, z različnimi angleškimi besedami in tako opozorili vse, ki se ukvarjajo s preučevanjem Biblije, na možne pomenske odtenke. Tako so syntéleia prevedli z ”dovršitev“ in télos s ”konec“, čeprav obe besedi v večini drugih prevodov prevajajo samo s ”konec“. (Matej 24:3, 13) Besedo kósmos so prevedli s ”svet“, aioń s ”stvarnost“ in oikouméne z ”obljudeni svet“. Tudi tu mnogo prevajalcev Biblije za dve ali kar vse te tri grške besede zapiše ”svet“, čeprav je med njimi v resnici pomenska razlika. (Matej 13:38, 39; 24:14)

Tako New World Translation upošteva tudi razliko med gnósis (”spoznanje“) in epígnosis (prevedeno z ”natančno spoznanje“) — te razlike mnogi drugi niso upoštevali. (Filipljanom 1:9; 3:8) Razlikuje tudi med táphos (”jama“, kraj kamor je kdo pokopan), mnéma (”grob“), mnemeíon (”grobnica“) in haídes (”hades“, ki je Bibliji rabljen kot občečloveško grobišče). (Matej 27:60, 61; Janez 5:28; Apostolska dela 2:29, 31) Nekaj biblijskih prevodov razlikuje med táphos in mnemeíon v Matejevem evangeliju 23:29, na drugih mestih pa te iste razlike ne ohranijo. (Glej Matej 27:60, 61, New International Version.)

Tudi glagolske čase so prevajali pazljivo in natančno. V 1. Janezovem 2:1 na primer piše v našem Jubilejnem prevodu takole: ”Če pa že kdo greši, imamo pri Očetu zagovornika Jezusa Kristusa, pravičnega.“ Isti prevod nekaj vrstic za tem, v 1. Janezovem 3:6, zapiše: ”Kdor živi v njem [v Kristusu], ne greši.“ Kako naj torej razumemo besedilo iz 1. Janezovega pisma 2:1, če noben Jezusov naslednik ne greši?

New World Translation to navidezno nasprotje razreši. V 1. Janezovem pismu 2:1 zapiše: ”Te stvari vam pišem, da se ne bi pregrešili. In če bi se že kdo pregrešil, imamo pri Očetu pomočnika, Jezusa Kristusa, pravičnega.“ Janez je tu uporabil dovršni glagol v aoristu, da bi opozoril na en sam, ločen greh, na stvar torej, ki jo vsi naredimo kdaj pa kdaj, ker smo pač nepopolni. V 1. Janezovem pismu 3:6 pa je zapisano: ”Kdor je v njem, ne greši; kdor greši, ga ni niti videl niti spoznal.“ Tule Janez uporabi nedovršni sedanjik, in tako pokaže na nenehno grešenje, grešenje iz navade, kar bi vsakogar, ki se izdaja za kristjana, takoj postavilo na laž.

Drugi znanstveniki se strinjajo

Nekatere nenavadne izraze, za katere pravijo, da so jih skovale Jehovove priče same, najdemo tudi v drugih biblijskih prevodih in nekaterih referenčnih delih. Tisto, kar je Jezus rekel razbojniku, ki so ga umorili skupaj z njim je po New World Translation v Lukovem evangeliju 23:43 zapisano takole: ”Zares ti rečem danes, boš z menoj v raju.“ V prvotni grščini niso poznali ločil, kakršno je vejica; toda prevajalci običajno sami vstavijo kako ločilo, da se besedilo laže bere. Večina jih kajpak prebere stavek v Lukovem evangeliju 23:43 tako, kot da bosta Jezus in razbojnik še isti dan prišla v raj. V slovenskem Jubilejnem prevodu je zapisano takole: ”Resnično ti povem: še danes boš z menoj v raju.“ Vsi pa vendarle ne izrazijo te misli na tak način. Profesor Wilhelm Michaelis prevede ta stavek takole: ”Resnično, še danes ti zagotavljam: (nekega dne) boš skupaj z menoj v raju.” Ta prevod je mnogo bolj logičen kot tisti iz Jubilejnega prevoda Biblije. Umirajoči razbojnik pač ne bo mogel priti z Jezusom še istega dne v raj. Jezus je bil obujen šele tretji dan po smrti. Ta čas je bil v hadesu, v splošnem človeškem grobu. (Apostolska dela 2:27, 31; 10:39, 40)

V Matejevem evangeliju 26:26 je Jezus ob ustanovitvi slavja Gospodove večerje o kruhu, ki ga je podal svojim učencem, po New World Translation rekel takole: ”Ta pomeni moje telo.“ Večina drugih prevodov na tem mestu zapiše: ”To je moje telo,“ in s tem stavkom potem podprejo nauk, da se je med praznovanjem Gospodove spominske večerje kruh zares spremenil v Kristusovo telo. Beseda, ki jo New World Translation tu prevede s ”pomeni“ (estiń, izpeljanka iz eimí), prihaja iz grške besede, ki pomeni ”biti“, lahko pa pomeni tudi ”pomeniti“ ali ”predstavljati“. Zato v Thayerjevem Greek-English Lexicon of the New Testament (Grško angleški slovar Nove zaveze) piše, da je ta glagol ”velikokrat enakovreden glagolom kazati na, pomeniti, naznačiti’. ”Pomeniti” je na tem mestu res najbolj logičen prevod tega glagola. Ko je Jezus ustanovil poslednjo večerjo, se je njegovo meso še držalo kosti; kako bi torej lahko kruh postal njegovo dobesedno telo?a

Vrstico iz Janezovega evangelija 1:1 beremo po New World Translation takole: ”Beseda je bila bog.“ V večini prevodov je zapisano kar takole: ”Beseda je bila Bog,“ in stavek uporabijo za podporo nauka o trojici. Prav nič čudno ni, da trinitarci ne marajo New World Translation. Toda besedilo iz Janezovega evangelija 1:1 niso potvorili, da bi tako dokazali, da Jezus ni Vsemogočni Bog. Jehovove priče, pa tudi mnogi drugi, so dvomili o upravičenosti velike začetnice za besedo ”bog“ na tem mestu že dolgo pred nastankom New World Translation, ki se trudi prenesti natančen pomen izvirnega besedila. Besedo ”bog“ je z malo začetnico na tem mestu zapisalo tudi pet nemških prevajalcev.b Najmanj 13 drugih pa je uporabilo izraze, kakršna sta ”kot kakšen bog“ ali ”božanska“. Ti prevodi se strinjajo z drugimi deli Biblije, ki kažejo, da je Jezus v nebesih bog, v tem pomenu pač, da je božanske narave. Toda Jehova in Jezus nista isto bitje, isti Bog. (Janez 14:28; 20:17)

Božje osebno ime

V Lukovem evangeliju 4:18 je zapisano, kako je Jezus za sebe uporabil prerokbo iz Izaijeve knjige. Po New World Translation se besedilo glasi takole: ”Jehovov duh je nad menoj.“ (Izaija 61:1) Mnogi nasprotujejo, da bi bilo na tem mestu zapisano ime Jehova. Je pa to samo eno od več kot 200 mest, kjer se to ime pojavi v New World Translation Krščanskih grških spisov ali v tako imenovani Novi zavezi. Res je sicer, da nobeden zgodnjih ohranjenih grških rokopisov ”Nove zaveze“ nima zapisanega Božjega osebnega imena, toda v New World Translation so to ime zapisali nadvse premišljeno in ne le zaradi kakšne muhe. Isto pa so storili tudi nekateri drugi prevodi. V besedilu ”Nove zaveze“ uporablja ime ”Jehova“ (ali ”Jahve“ kot transliteracijo hebrejskega imena) vsaj enajst nemških prevodov. Štirje prevodi pa zapišejo ime v oklepaje za besedo ”Gospod“.c Več kot 70 nemških prevodov uporablja to ime v opombah ali razlagah.

Izraelci so Božje ime več kot tisoč let izgovarjali brez zadržkov. V Hebrejskih spisih (”Stari zavezi“) se to ime pojavlja najpogosteje in nobenega prepričljivega dokaza ni, da bi ga na splošno ne poznali ali da bi se njegova izgovorjava že izgubila do prvega stoletja našega štetja — torej do tedaj, ko so judovski kristjani po navdihnjenju pisali dele ”Nove zaveze“. (Ruta 2:4)

Wolfgang Feneberg je v jezuitsko revijo Entschluss/Offen (aprila 1985) zapisal: ”[Jezus] ni prikrival imena svojega očeta, ampak nas je zadolžil z njim. Sicer nikakor ne bi mogli razložiti, zakaj je prva prošnja v Gospodovi molitvi: ’Posvečeno bodi tvoje ime.‘“ Potem Feneberg še zapiše, da v prakrščanskih rokopisih, namenjenih grško govorečim Judom, Božjega imena niso nadomeščali s kýrios [Gospod], ampak so ga zapisali v obliki tetragrama [JHVH] v hebrejskih ali starohebrejskih pismenkah. . . . Sledove tega imena najdemo tudi še v zapisih cerkvenih očetov; ampak njih to ime ni več zanimalo. Ko so cerkveni očetje prevajali to ime s kýrios [Gospod], so prej hoteli pritakniti veličastvo pojma kýrios Jezusu Kristusu. New World Translation vrne to ime v biblijsko besedilo zmeraj, kadar je za to dovolj neovrgljivih in znanstvenih razlogov. (Glej Dodatek 1D v Reference Bible.)

Nekateri se obregnejo tudi ob obliko ”Jehova“, tako namreč New World Translation zapisuje Božje ime. V hebrejskih rokopisih je ime zapisano samo s štirimi soglasniki JHVH in mnogi trdijo, da je treba to ime izgovoriti ”Jahve“ in ne ”Jehova“. Zdi se jim torej, da je raba imena ”Jehova“ napačna. V resnici pa poznavalci nikakor ne soglašajo, da oblika ”Jahve“ predstavlja prvotno izgovorjavo. Bog je sicer res ohranil svoje ime v obliki ”JHVH“ v Bibliji zapisano več kot 6 000 krat, ni pa ohranil izgovorjave, kakršno je Mojzes slišal na gori Sinaj. (2. Mojzesova 20:2) Pri tem imenu potemtakem izgovorjava imena ta hip ni najpomembnejša.

V Evropi so dolga stoletja uporabljali predvsem obliko ”Jehova“ in jo zapisali tudi v celo vrsto biblijskih prevodov, tudi v judovske. Neštetokrat se pojavi na zgradbah, novcih in na drugih predmetih, pa tudi v tisku in v mnogih cerkvenih pesmih. New World Translation zato noče prenašati prvotne hebrejske izgovorjave, ampak v različnih jezikih rabi pač tisto obliko imena, ki je najbolj poznana. Prav to počnejo drugi biblijski prevodi tudi z vsemi ostalimi biblijskimi imeni.

Čemu tako ostra kritika

Lutrovo Biblijo so napadali zato, ker jo je prevedel človek, ki je razkril slabosti tradicionalne religije svojih dni. S svojim prevodom je navadnemu človeku odprl pot, da si je sam ogledal, kaj v resnici v njej piše. Tako tudi New World Translation napadajo, ker so ga izdale Jehovove priče, ki jasno in glasno razlagajo, da veliko naukov tako imenovanega krščanstva ne temelji na Bibliji. New World Translation — in kajpak vsa Biblija — to potrjuje.

New World Translation je v resnici znanstveno delo. Izraelski profesor Benjamin Kedar je 1989. leta dejal: ”V svojih jezikoslovnih raziskavah v zvezi s hebrejsko Biblijo in njenimi prevodi se velikokrat naslanjam na angleški prevod, ki ga poznamo pod imenom New World Translation. Na ta način se mi vedno znova potrjuje vtis, da iz tega dela veje pošten trud, da bi dosegli kar se da natančno razumevanje besedila, ki bi bilo točno kot je to le mogoče. Priča o tem, da brez predsodkov prenašajo izvirni jezik, saj prevajajo originalne besede v drug jezik brez nepotrebnih nepravilnosti zaradi posebne sestave hebrejščine. . . . Vsaka jezikovna navedba dopušča določeno svobodo pri jezikoslovnih rešitvah ali prevajanju. Vsaka jezikovna rešitev je zato zmeraj še stvar razprave. V New World Translation pa nisem nikjer našel kakega pristranskega namena, da bi v besedilu lahko prebrali kaj, kar vanj ne spada.“

Milijoni danes po vsem svetu uporabljajo New World Translation, ker je napisan v sodobnem jeziku in ker natančno prenaša biblijske pojme. Celotna Biblija je zdaj v tem prevodu na voljo v devetih jezikih, samo Krščanski spisi pa še v dveh; ravno ta čas pa ga prevajajo v še dvajset jezikov. Natančen prevod terja leta vestnega dela, toda veselimo se, da bomo navsezadnje imeli New World Translation v vseh različnih jezikih in da bo to še marsikomu pomagalo bolje razumeti ’besedo življenja‘. (Filipljanom 2:16) Ta prevod je že zdaj pomagal milijonom ljudi, zato ga je vredno priporočiti.

[Podčrtne opombe]

[Poudarjeno besedilo na strani 28]

Prevajanje je v teku v še dodatnih dvajset jezikov

[Okvir na strani 29]

PREVOD, KI SE PRIPOROČA SAM

Nekdo od Jehovovih prič se je v Nemčiji pogovarjal s starejšo gospo in ji prebral stavek iz Habakukove knjige 1:12: ”Ali nisi že od zdavnaj, Jehova? Moj Bog, moj Svetnik, ti ne umreš.“ Gospe ni bilo prav, kajti v njeni Bibliji je pisalo: ”Mi ne umremo.“ Priča je opozoril na dejstvo, da se New World Translation kar najtesneje drži prvotnega besedila. Stara gospa je obvladala hebrejščino, zato je stopila po svojo hebrejsko Biblijo in na svoje presenečenje odkrila, da je New World Translation točen. Soferimi (judovski pisarji) so pred dolgimi leti spremenili ta stavek, ker so menili, da prvotni pripiše Bogu premalo spoštovanja. Nemški prevajalci Biblije — razen nekaj redkih izjem — v glavnem ne popravljajo teh sprememb, ki so jih vnesli v prvotni tekst pisarji. New World Translation je vrnil v Biblijo prvotno besedilo.

[Slika na strani 26]

Celotna Biblija je v New World Translation zdaj na voljo v: angleškem, danskem, francoskem, italijanskem, japonskem, nemškem, nizozemskem, portugalskem in španskem jeziku