Bodite pripravljeni na Jehovov dan!
Ključne misli iz Prvega pisma Tesaloničanom
JEHOVOV dan! Kristjani v starodavni Tesaloniki so menili, da je blizu. Ali so imeli prav? Kdaj naj bi prišel? To življenjsko pomembno temo obravnava Pavel v Prvem pismu Tesaloničanom, ki jim ga je poslal okrog leta 50 našega štetja iz Korinta.
Skupščino v Tesalonikih, administrativnem središču rimske province Makedonije, sta ustanovila Pavel in Sila. (Apostolska dela 17:1-4) Kasneje je Pavel v svojem Prvem pismu Tesaloničane pohvalil in posvaril, pisal pa je tudi o Jehovovem dnevu. Tudi nam lahko koristi to pismo, še posebej sedaj, ko je Jehovov dan tako blizu.
Pohvale in spodbude
Pavel je najprej Tesaloničane pohvalil. (1:1-10) Prav je bilo, da jih je za njihovo zvesto službo in vztrajnost pohvalil. Hvalevredno je bilo tudi to, da so ’sprejeli besedo v mnogi stiski z veseljem svetega duha‘. Ali tudi ti pohvališ ostale, tako kot je to storil Pavel?
Apostol je bil odličen zgled. (2:1-12) Kljub zasramovanju v Filipih, se je ’opogumil v svojem Bogu in kljub velikemu nasprotovanju oznanil božji evangelij‘ Tesaloničanom. Izogibal se je prilizovanja, ni bil pohlepen in ni iskal slave. Pavel jim ni bil v breme (tudi finančno), temveč je bil z njimi ljubezniv kot doječa mati z otrokom. Kako odličen zgled za današnje starešine!
Pavlove nadaljnje besede hrabrijo Tesaloničane, naj bodo neomajni tudi če jih preganjajo. (2:13–3:13) Vztrajali so, ko so jih rojaki preganjali, in Timotej je Pavlu poročal, o njihovem dobrem duhovnem stanju. Apostol je molil, da bi se napolnili z ljubeznijo in da bi se njihova srca utrdila. Podobno danes Jehovove priče molijo za preganjane sovernike in jih, če je mogoče, spodbujajo, veselijo pa se tudi poročil o njihovi zvestobi.
Ostanimo duhovno budni!
Tesaloničani so nato dobili nasvet. (4:1-18) Morali bi se potruditi, da bi še bolj ugajali Bogu, kazati še večjo bratovsko ljubezen in z lastnimi rokami so si morali zaslužiti za svoje potrebe. Razen tega so drug drugega tolažili z upanjem, da bodo ob Jezusovi prisotnosti duhovno rojeni verniki, ki so umrli, prvi obujeni in z njim združeni. Kasneje naj bi se še ostali maziljenci ob svoji smrti in vstajenju pridružili Kristusu in tistim, ki so že bili obujeni v nebeško življenje.
Nadalje je Pavel razglabljal o Jehovovem dnevu in nam svetoval glede tega. (5:1-28) Jehovov dan nenadnega uničenja bo prišel kakor tat, takoj za klicem: ”Mir in varnost.“ Tesaloničani bi naj bili duhovno budni, zaščiteni z oklepom vere in ljubezni in s čelado upanja na rešitev. Globoko naj bi spoštovali predstojnike v skupščini in se ogibali zla, tako kot se ga moramo tudi mi.
Pavlovo Prvo pismo Tesaloničanom nas bi moralo spodbuditi, da pohvalimo in ohrabrimo sovernike. Tudi bi nas moralo spodbuditi, da bi bili zgledni v vedenju. In gotovo nam lahko njegov nasvet pomaga, da smo pripravljeni na Jehovov dan.
[Okvir/slika na strani 22]
Oklep in čelada: O nujnosti duhovne budnosti je Pavel zapisal: ”Bodimo trezni, oblečeni z oklepom vere in ljubezni ter za čelado imajoč upanje zveličanja.“ (1. Tesaloničanom 5:8) Oklep, ki je ščitil vojakov prsni koš, je bil narejen iz ploščic, spenjalnih verižic in ojačan s trdno kovino. Podobno oklep vere ščiti našo duhovnost. Kaj pa starodavna čelada? To je bilo vojaško pokrivalo, oblikovano tako, da je ščitilo bojevnika med bitko, največkrat je ta čelada bila kovinska. Kot čelada ščiti glavo vojaka, tako upanje na rešitev zaščiti duhovne moči, kar kristjanu omogoča, da ostane neoporečen. Kako življenjsko pomembno je za Jehovov narod, da nosi takšen duhovni oklep! (Efežanom 6:11-17)