”Ne naveličajte se delati dobro“
Ključne misli iz Drugega pisma Tesaloničanom
APOSTOLA Pavla je skrb za kristjane v makedonskem mestu Tesaloniki spodbudila, da jim je okrog leta 51 našega štetja napisal svoje Drugo pismo. Nekateri v skupščini so narobe trdili, da je že blizu prisotnost Jezusa Kristusa. Morda so celo neko pismo, ki so ga napačno pripisovali Pavlu, razlagali tako, kot da kaže, da je ’Gospodov [Jehovov, NS] dan‘ že prišel. (2. Tesaloničanom 2:1, 2)
Zato so morali nekateri Tesaloničani popraviti svoje mišljenje. V Drugem pismu jih je Pavel pohvalil zaradi rastoče vere, množeče se ljubezni in zvestega vztrajanja. Dejal pa jim je tudi, da se bo pred Jezusovo prisotnostjo pojavilo odpadništvo. Torej so bili pred njimi težki časi, apostolovo pismo pa bi naj jim pomagalo usmeriti pozornost na njegovo svarilo: ”Ne naveličajte [se] delati dobro.“ (2. Tesaloničanom 3:13, JP) Pavlove besede lahko v marsikaterem pogledu pomagajo tudi nam.
Kristusovo razodetje in prisotnost
Pavel je najprej govoril o rešitvi iz stiske. (1:1-12) Ta bo prišla, ko ”se razodene Gospod Jezus z neba z angeli moči svoje“. Takrat bodo tisti, ki se niso pokorili dobri vesti, za večno uničeni. Če se na to spomnimo, kadar trpimo zaradi preganjanja, nas bo poživilo.
Nadalje je Pavel poudaril, da se bo pred Jezusovo prisotnostjo razodel ”človek greha“. (2:1-17) Tesaloničane ne bi smelo vznemiriti nobeno sporočilo, ki bi namigovalo, da je ’Jehovov dan‘ že nastopil. Najprej bi namreč naj prišel odpad in se razodel človek greha, potem pa ga bo Jezus, ob svoji prisotnosti, uničil. Pavel je molil, da bosta Bog in Kristus do tega časa tolažila srca Tesaloničanov in jih ’utrdila v slehernem dobrem delu in govoru‘.
Ravnanje z nespametnimi
Med Pavlovimi naslednjimi besedami so tudi navodila, kako ravnati z nespametnimi posamezniki. (3:1-18) Izrazil je zaupanje, da bo Gospod Tesaloničane utrdil in ubranil pred zlim, to je Satanom Hudičem. Toda za svojo duhovnost so se morali tudi sami potruditi. Izogibati so se morali nespametnih, tistih, ki se vtikajo v stvari, ki se jih ne tičejo in nočejo delati. ”Če kdo noče delati,“ pravi Pavel, ”naj tudi ne jé.“ Takšne so morali označiti in se z njimi niso smeli zbliževati, čeprav so bili le-ti, ki so bili posvarjeni, bratje. Zvesti kristjani v Tesaloniki se niso smeli naveličati delati dobro in Pavel je želel, da bi bila milost Gospoda Jezusa Kristusa z vsemi njimi.
Pavlovo Drugo pismo Tesaloničanom zagotavlja Jehovovim pričam rešitev iz stiske, v kateri bo Kristus s svojimi angeli kaznoval tiste, ki niso poslušni dobri vesti. Vero krepi tudi spoznanje, da bosta ”človek greha“ (duhovniški razred tako imenovanega krščanstva) in vsa ostala krivoverstva skoraj uničena. Do tedaj pa bodimo pozorni na Pavlovo svarilo, naj se ne naveličamo delati dobro.
[Okvir/slika na strani 23]
Jehovova beseda se naglo širi: ”Molite za nas,“ je pisal Pavel, ”da bi se Gospodova [Jehovova, NS] beseda širila [ali ”naglo širila“, Kingdom Interlinear] in poveličevala, kakor se je pri vas.“ (2. Tesaloničanom 3:1, JP) Nekateri biblicisti menijo, da je apostol namigoval na tekače, ki se, ko tečejo, naglo premikajo. Čeprav je ta trditev nezanesljiva, pa smo lahko prepričani, da je Pavel prosil kristjane v Tesaloniki, naj molijo za njegove sotovariše in zanj, da bi lahko besedo resnice neovirano in pospešeno širili. Ker Bog takšne prošnje usliši, se njegova beseda ’naglo širi‘, medtem ko se v teh zadnjih dneh ta dobra vest pospešeno oznanja. Jehovova beseda je tudi ”poveličana“ in visoko cenjena med verniki kot ”božja moč, dana v rešitev“, enako kot je bilo to v primeru Tesaloničanov, kateri so jo sprejeli. (Rimljanom 1:16; 1. Tesaloničanom 2:13) Kako veseli smo lahko, da Bog blagoslavlja oznanjevalce kraljestva in naglo širi vrste svojih častilcev! (Izaija 60:22)