Kadar Jehova poučuje vladarje

»Vsa dela njegova so resnica in pota njegova pravica; in tiste, ki žive prevzetno, zna on ponižati.« – DANIJEL 4:37.

1. Na katero Jehovino lastnost je opozoril Elihu?

»GLEJ, Bog mogočni ravna vzvišeno v moči svoji; kdo je tak učitelj kakor On?« S temi besedami je Elihu odkrito opozoril trpečega Joba na eno izmed izrednih lastnosti Stvarnika, Boga Jehove. Nihče se ne more primerjati z njim, ko gre za poučevanje ali šolanje drugih. (Job 36:22)

2., 3. a) O čem je bilo potrebno, po Jehovinem mnenju, poučiti ljudi? b) Katerega vladarja je Jehova poučil v času Mojzesa in kako? c) Kolikokrat je Bog v svoji Besedi navedel razlog za poučevanje ljudi?

² Med stvarmi, o katerih je bilo za Boga nujno poučiti ljudi in narode, je njihov primeren odnos do njega. To je poudarjeno v besedah psalmista Davida v Psalmu 9:19, 20: »Vstani, o Jehova, da se ne šopiri človek umrljivi, sojeni naj bodo narodi pred obličjem tvojim. V strah jih primi, Jehova, spoznajo naj narodi, da so umrjoči.«

³ Faraon v Mojzesovem času je tudi bil med zemeljskimi vladarji, za katere je Jehova Bog ugotovil, da je potrebno, da se naučijo ta nauk. Bog ga je poučil s pomočjo nadlog, ki jih je poslal nad Egipčane. Razen tega je Jehova ošabnemu faraonu rekel: »Toda zato sem te ohranil pri življenju, da ti pokažem svojo moč in da se proslavi moje ime po vsej zemlji.« (2. Mojzesova knjiga 9:16, EI) Poleg tega Jehova v svoji Besedi, od 2. Mojzesove knjige 6:7 do Joela 3:17, več kot 70 krat pravi, da bo izvedel podobne čudeže. Vladarji, ljudje in narodi bodo spoznali, da je on, Jehova, Najvišji nad vso zemljo.

4. Katere tri vladarje je Jehova poučeval v času Danijela in kako?

⁴ Številni presenetljivi primeri, kako je Jehova poučeval vladarje, so zapisani v Danijelovi knjigi. Ti vladarji so bili Nebukadnezar, Belsazar in Darij. Kdaj jih je poučil? Najverjetneje med letom 617 pr. n. š. in 535 pr. n. š. In kako? S pomočjo sanj in njihovo razlago ter z razkazovanjem svoje moči. Jehova je te človeške vladarje poučil, da je on Vrhovni Suveren vesolja, a oni zgolj slabotni ljudje. Ta pouk bodo morali slišati tudi današnji svetovni vladarji.

5. Katero pričevanje lahko ovrže dvome v pristnost Danijelove knjige?

⁵ Toda, ali ni res, da mnogi sodobni kritiki dvomijo v pristnost Danijelove knjige? V odgovoru tem kritikom je nek biblicist dobro rekel: »Čudeži naznanjajo, prerokbe pa dokazujejo, da so zapisani od takrat živečega Danijela. Torej imamo prave čudeže in prave prerokbe ali pa nič drugega kot neresnico.« (Prerok Danijel, avtor E. B. Pusey, 75. stran) No, pisec te knjige se večkrat odkriva z besedami »Jaz, Danijel«! (Danijel 8:15; 9:2; 10:2) Je bilo vse to ponarejeno? Dejstvo je, da pred začetkom 18. stoletja ni bilo vprašljivo avtorstvo Danijelove knjige, niti Judom niti kristjanom. Vendar je močnejše od mnenja slehernega sodobnega biblicista pričevanje samega Svetega pisma o Danijelovi knjigi. Tako je Danijelovo ime omenjeno trikrat v Ezekijelovi knjigi. (Ezekijel 14:14, 20; 28:3) Najbolj neizpodbitne od vsega so besede Jezusa, Božjega Sina, zapisane v Mateju 24:15, 16: »Ko torej ugledate gnusobo opustošenja, o kateri je bilo rečeno po preroku Danijelu, da stoji na svetem mestu (bralec naj uporabi sposobnost razsojanja), takrat naj tisti v Judeji prično bežati v gore.«a (NS)

Nebukadnezar spozna kdo je pravi Bog

6. Kaj je morda hranilo ponos babilonskega kralja in kako se je v svojih spisih izražal o sebi?

⁶ Babilonski kralji so bili zelo ponosni možje, kot pove prerok Izaija. (Izaija 14:4–23) Nebukadnezar je tudi bil zelo religiozen. V svojih zapiskih omenja »svoje gradbene projekte in svojo pozornost, ki jo je posvečal babilonskim bogovom«. Brez dvoma mu je stopilo v glavo zavzetje Jeruzalema in vse Judeje, potem ko je takšen Senaheribov poskus tako nesrečno propadel.

7. Kateri doživljaj, zapisan v 1. poglavju Danijelove knjige, bi moral Nebukadnezarja poučiti, da spoštuje Boga Hebrejcev?

⁷ Potem ko so se pred Nebukadnezarjem pojavili Danijel in njegovi trije hebrejski tovariši, je gotovo imel razlog, da spoštuje njihovega Boga. »V vseh rečeh, ki so terjale modrost in razumnost, je kralj ugotovil pri vseh vprašanjih, da desetkrat prekašajo vse modre in vedeževalce, ki so bili po vsej njegovi državi.« Da, modri možje, ki so za svojega Boga imeli Jehovo, so močno prekašali vse častilce drugih bogov. Nebukadnezar ni mogel prezreti tega dejstva. (Danijel 1:20, EI)

8. Na kakšen način je Jehova odkril, da so babilonski modrijani brez posebnih sposobnosti?

⁸ Jehova pa je moral kralja Nebukadnezarja poučiti še o čem. Naslednji nauk je zapisan v 2. poglavju Danijelove knjige. Bog je povzročil, da je imel kralj strašne sanje in da jih je potem pozabil. Te sanje so zelo vznemirile babilonskega vladarja. Sklical je vse modrijane, da mu povedo te sanje in jih razložijo. Seveda mu sanj niso mogli razkriti in tudi ne razložiti. S tem so molče priznali, da nimajo nobenih posebnih sposobnosti. Kralja je to tako razjezilo, da je ukazal vse usmrtiti. Danijelu in njegovim tovarišem pa je bilo sporočeno, kaj je kralj sklenil. Zato je Danijel prosil, naj se mu da nekaj časa, in bil je uslišan. On in njegovi trije tovariši so potem iskreno molili k Jehovi, in Danijelu je bila razodeta vsebina sanj in njihov pomen. (Danijel 2:16–20)

9. a) Kdo je edini lahko razložil Nebukadnezarjeve sanje in kakšno razlago je On dal? b) Do kakšnega zaključka je zato prišel kralj?

⁹ Ko so Danijela pripeljali pred kralja, ga je Nebukadnezar vprašal: »Ali mi res moreš povedati sanje, ki sem jih videl, in njih razlago?« Danijel je nato ponosnega vladarja spomnil, da mu njegovi modreci niso mogli povedati njegovih skrivnostnih sanj in jih razložiti. Potem je rekel: »Toda Bog je v nebesih, ki razodeva skrivnosti, in on oznani kralju Nabuhodonozorju (Nebukadnezarju), kaj se zgodi v poslednjih dneh.« V nadaljevanju je Danijel pripovedoval kralju o ogromni podobi, o kateri je ta sanjal in njenem pomenu. Na kralja je to naredilo tako močan vtis, da je izjavil: »Resnično, vaš Bog je Bog bogov, gospod kraljev in razodevalec skrivnosti, ker si mogel razodeti to skrivnost.« Tako je Jehova Nebukadnezarja poučil, da je On edini pravi Bog. (Danijel 2:26, 28, 47, EI)

10., 11. a) Kaj je zaradi svojega ponosa kralj Nebukadnezar naredil in kaj je zahteval? b) Kaj so povzročili trije Hebrejci, ker niso hoteli poslušati kraljeve zapovedi in kakšen je bil izid?

¹⁰ Čeprav je na kralja Nebukadnezarja znanje in modrost Boga Hebrejcev gotovo naredila močan vtis, se je moral še veliko več naučiti. V svojem ponosu je dal postaviti na ravnini Dura veliko zlato podobo. Ta kip je bil visok 60 komolcev in 6 komolcev širok. To nas spomni na število 666, kar je znak satanove »divje zveri«, omenjene v Razodetju 13:18. (Ker en komolec meri blizu pol metra je kip bil visok 27, širok pa 2,7 metra.) Kralj je ukazal vsem uslužbencem svojega kraljestva, da »pridejo k posvetitvi podobe«. Zapovedal je, da se naj ob igranju orkestra vsi poklonijo do tal in izkažejo čast kipu. Nekaj zavistnih kaldejskih uradnikov je opazilo, da trije prisotni Hebrejci ne sodelujejo pri slovesnosti. Poročali so o tem kralju. (Danijel 3:1, 2, EI)

¹¹ To je Nebukadnezar štel za zelo resen prestopek. Nekoč se je namreč širokoustil, »da je ljudi navedel k spoštovanju velikih bogov«. Zato je bilo prizadeto Nebukadnezarjevo vladarsko dostojanstvo in njegova religiozna vnema. Jeza in bes je bila reakcija oholega vladarja. Trem Hebrejcem je dal zadnjo priložnost, toda s to neizprosno zahtevo: »Ako je ne boste molili, boste še to uro vrženi v gorečo, razbeljeno peč; in kdo je tisti bog, ki bi vas rešil iz moje roke?« Nebukadnezar je moral spoznati, da njihov Bog resnično zmore rešiti svoje služabnike iz rok slabotnega vladarja. Ne obstaja drug Bog, ki lahko rešuje tako, kot je to storil Bog teh Hebrejcev. (Danijel 3:15)

Sanje o drevesu

12., 13. a) Kako je Danijel Nebukadnezarju razložil njegove sanje o drevesu? b) Kako je Nebukadnezar pokazal, da ga razlaga sanj ni streznila?

¹² Kako bi nate delovalo to spoznanje? Izgleda, da te tri lekcije niso zadostovale, da bi se kralj Nebukadnezar zavedel svojega mesta. Jehova ga zato mora še enkrat poučiti. Ponovno je šlo za sanje in zopet jih nihče od babilonskih modrijanov ne more razložiti. Nazadnje je bil poklican Danijel, ki je kralju lahko oznanil pomen sanj: sedem let bo namreč živel kakor »poljske živali«, nato se mu povrne zdrav razum. (Danijel 4:1–37)

¹³ Iz tega, kar je sledilo, se jasno vidi, da sanje niso Nebukadnezarja streznile. Kralj se je tako kakšno leto pozneje, med sprehajanjem po svoji kraljevski palači, bahal: »Ali ni to veliki Babilon, ki sem si ga sezidal za kraljevo prestolnico, v moči svojega bogastva in v slavo svojega veličastva?« (EI) Kakšna domišljavost! V tem trenutku se je zaslišal glas iz nebes: ponosnemu vladarju je rečeno, da mu je kraljestvo odvzeto. Sedem dob bo prebival med poljskimi zvermi, ‚dokler ne bo spoznal, da ima Najvišji oblast nad človeškim kraljestvom‘. (Danijel 4:30–32, EI)

14. Kako so se izpolnile sanje o drevesu in kako je to vplivalo na Nebukadnezarja?

¹⁴ Nebukadnezar je sedem dob oziroma sedem let živel kot žival. Potem mu je Jehova povrnil razum. Moral je priznati, da »nikogar ni, ki more roki njegovi [Jehovini] braniti in reči: ‚Kaj delaš.‘« In še več: babilonski vladar je pokazal, da je končno razumel nauk, ki ga je dobil. Tako pravi: »Sedaj jaz, Nebukadnezar slavim, povišujem in poveličujem Kralja nebes, zakaj vsa dela njegova so resnica in pota njegova pravica; in tiste, ki žive prevzetno, zna on« – kot se je zgodilo kralju – »ponižati«. Ta pričevanja povedo, kako je Jehova vedno znova reševal sporno vprašanje lastne suverenosti. Ali ni to samo po sebi dovolj močan dokaz, da ta poročila niso zgolj plod domišljije, ampak delo od Boga navdihnjenega pisca resnične zgodovine? (Danijel 4:35, 37)

Belsazar vidi napis na zidu

15. Kako je Belsazar pokazal, da prezira pravega Boga, Jehovo?

¹⁵ Jehova je imel priliko poučiti še enega vladarja, Belsazarja. Bil je sin in sovladar kralja Nabonida, Nebukadnezarjevega sina. Na velikem slavju si je Belsazar drznil ukazati, naj prineso zlate posode; te je njegov ded vzel iz Jehovinega templja v Jeruzalemu. Želel je, da njegovi veljaki, njegove žene in priležnice pijejo iz njih. Tako »so pili vino in slavili bogove iz zlata in srebra, brona, železa, lesa in kamna«. (Danijel 5:3, 4, EI)

16., 17. a) Kako je Jehova prestrašil Belsazarja? b) Kako je Danijel razložil napis na zidu in kako se je to uresničilo?

¹⁶ Prišel je čas od Boga, da dokonča vladavino Babilona. Povzročil je, da se je na zidu pojavil nenavaden rokopis. Ta čudež je kralja zelo vznemiril. Takoj je dal poklicati vse svoje modrijane, da ga razložijo. Nihče od njih pa tega ni znal. Njegova mati ga je spomnila na Danijela, ki je razložil Nebukadnezarjeve sanje, ta naj bi bil sposoben razložiti napis. (Danijel 5:10–12) Poklicali so ga in vprašali, če to lahko stori. Danijel je vladarja spomnil, kako je Bog ponižal njegovega ponosnega deda, ki je tako spoznal, da je Najvišji (tj, Bog) vladar v človeškem kraljestvu. (Danijel 5:20, 21)

¹⁷ Danijel je dalje rekel: »Boga, v čigar oblasti je tvoj dih življenja in vsa tvoja pota, nisi častil.« (Danijel 5:23, EI) Napis je tako bil babilonskemu vladarju za opozorilo, da so se dnevi njegovega kraljevanja končali; da je bil stehtan in ker se je izkazal prelahek, bo kraljestvo dano Medijcem in Perzijcem. Še isto noč, ko mu je Jehova dal prepotreben nauk, je bil kaldejski kralj Belsazar ubit. (Danijel 5:30)

18. Kako bo Jehova današnje svetovne vladarje enako poučil o svoji suverenosti in moči reševanja?

¹⁸ Tako kot je Jehova ponosna vladarja Nebukadnezarja in Belsazarja poučil o svoji suverenosti in moči reševanja, bo v Harmagedonu povzročil, da bodo vsi vladarji zemlje spoznali, kdo je Vrhovni Vladar, vesoljni Suveren. To bo vplivalo tudi na tvoje življenje. Zakaj? Tedaj bo Jehova reševal svoje zveste služabnike, kot je tri Hebrejce rešil iz razžarjene peči. (Danijel 3:26–30)

Darij spozna Jehovino moč reševanja

19., 20. Zaradi katerega dogodka v Danijelovem življenju je Darij spoznal Jehovino moč reševanja?

¹⁹ V 6. poglavju Danijelove knjige izvemo še za primer poučevanja vladarja Darija; poučil ga je o Božji moči reševanja. Skovali so zaroto in Danijela so vrgli v kraljevem imenu v levnjak, čeprav vladar ni bil za to. Darij ni bil tisti, ki bi se ponosno dvignil proti pravemu Bogu. Zanimivo je, da je Darij Danijelu zagotovil, da ga bo njegov Bog rešil, čeprav sam tega ni povsem verjel. Zakaj bi sicer zaskrbljen prebedel vso noč do svitanja, ko je pohitel k levnjaku? Tam je zaklical: »O Danijel, živega Boga služabnik, ali te je mogel Bog tvoj, ki mu služiš neprestano, rešiti levov?« (Danijel 6:18–20)

²⁰ Da, Bog je lahko zaščitil Danijela. Kralj Darij je bil tako srečen, da je izdal naslednji odlok: »Na vsem ozemlju mojega kraljestva naj vsi trepetajo in se boje Danijelovega Boga, kajti on je živi Bog, ki ostane na veke. Njegovo kraljestvo ne bo uničeno . . . On osvobaja in rešuje, dela znamenja in čudeže na nebu in na zemlji. Danijela je osvobodil iz levjih šap.« (Danijel 6:26, 27, EI)

21. a) Kakšne presenetljive primere vsebuje prvih šest poglavij Danijelove knjige? b) Kako naj bi ta poročila vplivala na nas?

²¹ Prvih šest poglavij Danijelove knjige res vsebuje presenetljive primere o tem, kako je Jehova v svoji gorečnosti – da, ljubosumju – za svoje ime, poučil mogočne vladarje tega sveta, da je resnično vsemogočen, vesoljni Suveren, ki lahko ponosne vladarje poniža, svoje lojalne služabnike pa reši. To bi nas moralo navdati z zdravim strahom in spoštovanjem do Jehovine vsemogočnosti in suverenosti. Hkrati nam to navdihnjeno poročilo zelo krepi vero, saj ponuja resnične zglede služabnikov Boga Jehove. Le–ti so pokazali veliko vero in pogum, kot bo jasno pokazano v naslednjem študijskem članku.

[Podčrtna opomba]

Kako bi ti odgovoril?

◻ O čem se je zdelo Jehovi potrebno poučiti vladarje?

◻ Kaj lahko rečemo o pristnosti Danijelove knjige?

◻ Kakšen je nauk nadaljnjega ponižanja kralja Nebukadnezarja?

◻ Kako naj na nas vpliva Jehovino poučevanje vladarjev?