Pogled na Grčijo

JONCI so bili najstarejši danes poznani prebivalci Grčije. Domneva se, da njihovo ime izvira od njihovega prednika Javana (hebr.), ki je bil Jafetov sin in Noetov vnuk. (1. Mojzesova knjiga 10:1, 2) V krščanskih grških spisih je Grčija imenovana Hellas. To je zelo razčlenjena in skalnata dežela z nekaj gorami, ki so na gosto poraščene z gozdovi. Grki že od starih časov slovijo kot izkušeni pomorščaki.

Stari Grki so imeli veliko bogov; izgledali naj bi kot ljudje in bili naj bi zelo lepi. Ti bogovi naj bi tudi jedli, pili in spali. Veljali so za svete in nesmrtne, čeprav so tudi zapeljevali in posiljevali, bili so zmožni varanja in zločinskega ravnanja. Ti miti bi dejansko lahko bili popačeni spomini na čas pred potopom, ko so uporni Božji angelski sinovi prišli na zemljo. Spolno so občevali z ženskami na zemlji, ki so potem rodile mogočne potomce, imenovane nefilimi, in ti so napolnili zemljo z nasiljem. (1. Mojzesova knjiga 6:1–8, 13)

V četrtem stoletju pred našim štetjem si je Filip Makedonski, oče Aleksandra Velikega, prizadeval za združitev nekoč neodvisnih mestnih državic in jih je nato podredil Makedoniji. V drugem stoletju pred našim štetjem je Grčija postala rimska provinca in grška kultura se je razširila do Rima.

Splošna upora grščine, imenovana koine, je prispevala k naglemu širjenju krščanskega evangelija po Sredozemlju.

Apostol Pavel je Makedonijo in Grčijo obiskal med svojim drugim misijonarskim potovanjem. V Filipih, Tesaloniki, Korintu in Bereji je ustanovil krščanske skupščine. Tu so poučevali tudi Sila, Timotej, Tit in drugi prvi kristjani. Danes je v Grčiji preko 230 skupščin Jehovinih prič in več kot 23 000 oznanjevalcev Božjega kraljestva.